Kontaktni podatki
Planinsko društvo Cirkulane
Cirkulane 40 a
2282 Cirkulane
Slovenija
GSM: 00386 41 554 657
Zimski pohod na Raduho 2023
Po programu pohodov smo organizirali v soboto, 11. 3. 2023, zimski vzpon na Veliko Raduho. Zbrali smo se pred OŠ v Cirkulanah od koder smo krenili ob 5.30 uri.
Pot smo nadaljevali proti Mozirju. Iz Mozirja smo se peljali proti Logarski dolini do vasi Struge, kjer so nas oznake za Snežno jamo na Raduhi usmerile desno na ožjo vzpenjajočo cesto. Omenjeni cesti, ki ima nekaj križišč sledimo v smeri kmetije Raduš nik. Po 16 km vožnje od mesta, ko smo zapustili glavno cesto pridemo do izhodišča, kjer je manjše parkirišče.
Ob parkirišču smo opazili planinske smerne table za kočo na Loki in Raduho, ki nas usmerijo na slabšo gozdno cesto, ki se vzpne skozi pas gozda. Že po eni uri hoje stopimo iz gozda na spodnji del planine Loka. Vzpon nadaljujemo po razmeroma strmi cesti, po kateri se v nekaj minutah povzpnemo do koče na Loki. Sledil je krajši počitek za čaj in prigrizek pred kočo na Loki.
Od koče smo nadaljevali po markirani poti v smeri Raduhe, le ta pa se je že po nekaj deset korakih razcepila na dva dela. Nadaljevali smo rahlo levo (rahlo desno Durce) po poti, ki se zložno vzpenja po levem robu dolinice. Pot kmalu zavije v levo ter se strmo vzpne skozi pas redkega gozda po zasneženi in spolzki poti, ki je bila nevarna za zdrse tako, da smo se vzpenjali zelo previdno. Strmina je kmalu popustila a pot je bila zasnežena in gladka. Po približno eni uri hoje od Koče na Loki, se nam z desne priključila pot od Durc, mi pa smo po krajšem počitku nadaljevali levo po prečni poti v smeri Raduhe. Vreme je bilo zelo ugodno, sončno le da je na delih poti kar močno pihal veter.
Pot je zasnežena ampak varna, tako da smo res uživali. Bolj, ko smo se bližali vrhu lepši so bili razgledi. Tudi vzdušje med udeleženci je bilo prijetno. Proti vrhu nas je vodil naš mladi planinec Aljaž in nam diktiral tempo. Pot nas je hitro pripeljala na vrh Male Raduhe, nato pa še na glavni greben Velike Raduhe, s katerega so se nam odprli lepi pogledi na vse strani tako, da smo opazovali lepote gora v zimski idili. Lepo se je videla Ojstrica, zadaj Grintovec . Lepo smo videli tudi pogorje Košute, ulice in gorovja v Avstriji.
Po krajšem počitku, fotografiranju in občudovanju lepot smo se po isti poti pričeli spuščati proti našemu izhodišču. Previdno smo se spuščali in opazovali meglice, ki so v daljavi pričele zakrivati nekatere vrhove. To je bila še ena potrditev in dokaz več da je potrebno gore obiskovat čim prej zjutraj in dopoldan, ker se v popoldanskih urah začnejo spreminjat vremenske razmere in s tem posledično se poslovijo lepi razgledi, tudi v gorah velja pravilo »rana ura zlata ura«.
Ob kramljanju se je naš spust hitro bližal koncu, hitro smo bili pri kapeli malo pred kočo tu smo naredili nekaj fotografij, se okrepčali, popili čaj in po počitku nadaljevali do izhodišča. Tu smo se uredili, posedli v kombi in se polni lepih vtisov vrnili proti domu.
Pohod na Raduho je bil letošnji prvi dvatisočak, ki smo ga z lahkoto osvojili. Sklenili smo, da si želimo še več takšnih pohodov in še v večjem številu. Lepo vas vabimo na naše naslednje pohode, ki bodo na nižje pa tudi višje vrhove. Skupaj lahko osvojimo tudi kaj bolj zahtevnega. Vidimo se na naslednji turi.
Zapisal: Vili Jurgec
Zimski pohod na Uršljo goro – 1699 m
Kot vsako leto nas planince PD Cirkulane gore privabljajo tudi, ko so zasnežene, kar jim da dodatno lepoto, ko so pokrite z debelo snežno odejo.
V soboto, 4.2.2023, smo se planinci zbrali pred šolo v Cirkulanah in se v lepem številu podali preko Ptuja, Slovenskih Konjic, Slovenj Gradca in skozi Kotlje do izhodišča pri Koči na Naravskih ledinah. V prijetnem vzdušju je čas zelo hitro minil, kmalu smo stopili iz kombija, se primerno opremili in nadaljevali po markirani zasneženi poti, ki nas je vodila cilju nasproti.
Uršlja gora ali Plešivec je razgledna gora med Slovenj Gradcem in Črno na Koroškem. Na vrhu oziroma malo pod njim stoji Cerkev svete Uršule, ki je najvišje ležeča cerkev v Sloveniji. Na vrhu pa ne stoji samo cerkev, ampak tudi prijetno topel planinski dom, križ in razgledna plošča. Med domom in vrhom pa so postavljeni oddajniki, ki so vidni skoraj z vseh sosednjih vrhov.
Uršlja gora, 4.2.2023. Foto: Vili Jurgec
Med potjo smo naredili nekaj slik sončne zimske idile, ki nam jo je podarila narava. Hitro in mirno brez težav smo premagali zasneženo pot proti vrhu. Vzeli smo si čas za lepe razglede, ki so se nam ponujali. Ponudil se nam je razgled na Peco ter v ozadju na Kamniško Savinske Alpe, pogledi so segali tudi na zasnežene Avstrijske Alpe. Bili smo navdušeni, takšni razgledi so neponovljivi, lahko jih doživiš samo v zimskem času.
Pot nas je vodila do križa mimo oddajnika, nato smo se spustili mimo cerkve Svete Uršule, vse do planinskega doma. Namestili smo se v sobo s kaminom, kjer smo se ogreli, pogovarjali in se okrepčali.
Po počitku, ki nam je prijal, smo se po isti poti podali nazaj v dolino. Vreme je bilo prelepo, kot se spodobi za ta letni čas. V sončnem in ne preveč hladnem vremenu nas je spremljal tudi veter. Brez večjega napora in utrujenosti smo prišli do našega kombija, kjer smo odložili nahrbtnike ter topla oblačila. Naš najmlajši član pohoda Aljaž je brez utrujenosti premagal vzpon in seveda tudi varen spust do izhodišča ne glede na razmere. Kot že večkrat, nam je tudi tokrat dokazal, da mu lahko čestitamo za vse premagane vzpone.
Bilo je lepo. Zima ima svoj čar, tako da vas vabim na naslednjo zimsko turo na Raduho in Kredarico morda tudi Triglav pozimi. Želim vam veliko lepih in prijetnih trenutkov na naslednjih zimskih, spomladanskih in poletnih pohodih.
Zapisal: Vili Jurgec
Novoletni pohod na Donačko goro 2023
V soboto, 7. januarja 2023, smo izpeljali tradicionalni novoletni pohod na Donačko goro. Kljub temu, da je bolezen nekaterim članom preprečila udeležbo, se nas je pohoda udeležilo lepo število.
Večina se nas je zbrala ob 7:30 uri, pri šoli v Cirkulanah. Vožnjo smo nadaljevali do Žetal, kjer smo naredili (tudi po tradiciji) postanek in počakali še dve udeleženki našega pohoda. Sledilo je še malo vožnje, parkiranje, preobuvanje, nameščanje opreme, nekaj napotkov za pot..., in tako smo se mladi in malo manj mladi pogumno podali na pot. V lepem januarskem dnevu, morda celo nekoliko pretoplem za ta čas, smo se podali proti vrhu po strmi poti, ki vodi do jeklenic. Po uspešnem prehodu čez njih, smo se podali še do razgledišča levo. Po razgledovanju smo se podali proti vrhu kjer smo se srečali še članico in članom društva in njuno mlado planinko.
Na vrhu smo si čas smo zapolnili z razgledovanjem prelepe okolice, malico, klepetom in seveda fotografiranjem. Ko smo se zbrali vsi, smo se spustili do Rudijevega doma.
Bilo je lepo. Zahvaljujem se Stanku in Aljažu za pomoč pri vodenju pohoda, vsem udeležencem za prijetno družbo in seveda vse čestitke najmlajšima udeležencema pohoda. Le tako naprej!
Lepo vabljeni na naslednje pohode.
Zapisal: Ivo Zupanič
Martinov pohod 2022
V jeseni dobi narava čudovite pravljične barve, listje na drevesih se obarva v rjavo-rdeče barve. Tudi zlate barve v vinogradih, ki se prelivajo v žlahtni kapljici, dajejo Martinovemu poseben čar. Vse to se še posebej odraža v naši prelepi pokrajini, v Halozah, kjer ne manjka rujne kapljice domačih vinogradnikov.
Kakor vsako leto, je imelo naše planinsko društvo tudi letos pohod ob Martinovem, tokrat že petnajsti tradicionalni pohod po naših gričih občine Cirkulane. Na prelepo sobotno Martinovo jutro, 12. 11. 2022, ko so žarki po nekaj jutrih meglenega vremena končno spet pokukali na plano, se je pred OŠ Cirkulane pod vodstvom PD Cirkulane zbralo lepo število pohodnikov od blizu in daleč ter se podalo po že znani trasi, po delu Bračičeve poti. Pridružili so se nam planinski prijatelji iz planinskega društva iz Polzele, katerih smo zmeraj zelo veseli, tako nas je bilo skupaj na pohodu nekaj preko 60 udeležencev.
Opazovali smo čarobne barve, s katerimi se je poigrala mati narava, prav tako pa uživali ob lepem vremenu, ki je bilo kot naročeno. Uživali smo v čudovitih razgledih iz Gruškovskega Huma (341 m n.v.), kjer smo imeli pogled na Ptuj, Ptujsko jezero, Boč, Donačko goro in nekoliko oddaljeno Ivanjščico, Sleme ter haloško pokrajino.
Pot nas je vodila do domačije Milana in Zinke Kelc v Gruškovcu, kjer smo se poveselili, pokramljali in bili prijetno presenečeni ob pogostitvi ter pokušini mladega in starega vina. Pot smo nadaljevali proti Cirkulanam in se ustavili pri naših planincih, pri družini Bratušek, kjer smo so dobili težko pričakovano kavico.
Za nami je še en tradicionalni pohod, ki ga želimo ohraniti tudi v prihodnje z željo, da se ga udeležimo v še večjem številu in predvsem uživamo ob dobri haloški kapljici in seveda v dobri družbi.
Zapisala: Marjetka Mlakar
Slovensko primorje - Kraški rob - 22. in 23. 10. 2022
Kot že večkrat smo planinci PD Cirkulane organizirali pohod po Kraškem robu in Slovenskem primorju. Pohod se sicer ne ujema s planom naših pohodov, ki smo ga zaradi raznih obveznosti prisiljeni prilagajati.
Ob štirih zjutraj smo se zbrali pred OŠ Cirkulane, se pozdravili in se podali novim dogodivščinam naproti. Odpravili smo se proti Ptuju ter nato skozi Kidričevo in Slovensko Bistrico, skozi Ljubljano do odcepa Črni Kal, kjer smo nadaljevali pot proti Sočergi oziroma Buzetu skozi vas Kubed ter Gradišče, nato smo zavili levo in se peljali po ozki asfaltirani cesti v borovi šumi do pokopališča s cerkvico sv. Kvirina.
Našo pot smo tako po krajši okrepitvi pričeli iz parkirnega prostora proti jugovzhodu po lepi položni markirani poti kraškega roba. Pot je bila lepa s čudovitim razgledom. Vsepovsod po poti, med razpokami skal, je bilo rdeče obarvano listje ruja in še tu pa tam kakšna zvončnica, resje ter zadišalo je po začimbah. Po slabi uri hoje nas pot obrne povsem nazaj do opisne table ob znamenitem naravnem mostu. Tu že opazimo Spodmole. Začutili smo posebno toplo mikroklimo, ki se ustvari ob stenah. Oblika sten, kapnikov ter različne barve skal so res nekaj posebnega, tako da smo od navdušenja nemo opazovali te naravne lepote. V teh stenah gnezdijo tudi ogrožene vrste ptic, zato plezanje tu ni dovoljeno. Spodmolom pravijo tudi ušesa Istre.
Vrnili smo se nazaj na izhodišče do kombijev se okrepčali in nadaljevali do naše predvidene poti v vasi Osp, od koder nas je vodila planinska pot skozi borov gozd. Opazovali smo posledice gozdnih požarov, ki so divjali po kraški pokrajini in uničevali gozdove in jase. Po približno eni uri in pol vzpona smo prišle do gradu Socerb. Terasa gradu nam je ponudila lep razgled, od tu smo opazovali Trst, Koper bližnje vasi hribe (Tinjan). Z začudenjem smo opazovali, kako sta pristanišči in mesti Koper in Trst blizu druga drugi. Po krajšem počitku smo nadaljevali pot nazaj do izhodišča.
Dan se je nagibal k večeru, zato smo se odpravili proti hostlu v Portorožu. Tu smo se lepo okrepčali in družili pozno v noč. Manjkalo ni prelepe slovenske pesmi, plesa in obilice dobre volje.
Naslednji dan po zajtrku smo nadaljevali z našimi aktivnosti. Marjetka je popeljala naše planince skozi tunel stare železnice do Strunjana, nato do čudovitih razgledov pri križu, Mesečega zaliva, nato po cesti mimo oljk vse do razgledne točke, od koder se lepo vidi Izola in Koper. Prišli smo do parkirišča pri kampu nad Izolo. Od tu pa smo se odpeljali do Črnega Kala, zavili iz avtoceste do lepe razgledne točke z ostanki starega gradu iz časa Rimljanov. Od tu smo imeli čudovit razgled na viadukt Črni Kal, Tinjan, Koper ter vasi pod Črnim Kalom. Ob viaduktu se lepo vidijo stebri za drugi tir železnice, ki je v gradnji.
Ker je vsega lepega enkrat konec, smo se tudi mi morali posloviti od lepih krajev. Domov smo se vračali polni lepih občutkov in doživetij, ki so zelo hitro minila. Med potjo smo že snovali in izražali želje za nove pohode v prihodnje. Naša zadnja postaja so bile Trojane, kupili smo dišeče krofe in nato se podali proti domu. Domov smo prispeli varno v popoldanskih urah. Bilo je nepozabno, uživali smo v dobri družbi, ostal je spomin na obmorsko rastje, kamenje, morje in skale.
Zapisal in fotografiral: Vili Jurgec
Več prispevkov
Zadnje novice
Deli z ostalimi
