Pohod po slovenski obali

V soboto, 27.9.2025, in nedeljo, 28.9.2025, organiziramo dvodnevni pohod po slovenski obali in slovenski Istri.

Urnik pohoda: Udeleženci pohoda se zberemo ob 4:00 uri zjutraj, pri osnovni šoli v Cirkulanah.

Trasa pohoda še ni natančno določena, saj se bomo prilagodili prijavljenim pohodnikom in vremenskim razmeram. Pohod bo izpeljan v vsakem vremenu.

Oprema: Nahrbtnik z rezervnimi, vremenu primernimi, oblačili, visoki pohodniški čevlji, vetrovka, zadostna količina vode, malica za en dan - za dva obroka pa bo poskrbljeno iz strani organizatorja. Priporočamo tudi pohodniške palice, sončna očala, kopalke, pokrivalo…

Prijave: Prijave sprejemamo na telefonski številki 041 554 657 (vodniški odsek) najkasneje do torka, 23.9.2025, oziroma do zasedenosti sedežev. Predvidena cena dvodnevnega pohoda je 80 € pri polni zasedenosti razpoložljivih mest. Tudi za vse ostale informacije pokličite na zgoraj navedeno številko.

Pohod bo vodil UO PD Cirkulane in vodniki PZS PD Cirkulane.

Vabi UO PD Cirkulane

Taborjenje mladih planincev 2025

Mladi planinci smo šolskega leto pričeli z dvodnevnim taborjenjem pri Sv. Ani.

Pričeli smo s pohodom od šole v Cirkulanah do ciljne lokacije, kjer smo si najprej malo odpočili, nato pa smo se lotili postavljanja šotorov. Najbolj všeč nam je bilo zabijanje klinov. Ko smo si uredili še ležišča, smo se lahko malo zleknili v šotore, da preverimo, kakšne vrste spanec nas čaka.

Nato smo postavili še kurišče za večerni taborni ogenj. Sledilo je streljanje z lokom, ki nas je tako pritegnilo, da smo izpeljali celo mini tekmovanje!

Po kosilu iz nahrbtnika je sledil popoldanski izlet v gozd, kjer smo nabrali suhe vejice, ki jih bomo potrebovali za ogenj. Ker smo bili že v gozdu, smo se lotili še izdelave velikega bivaka. Delo je bilo kar naporno, vendar smo se na koncu lahko (skoraj) vsi skrili v njegovo zavetje.

Utrinek iz sv. Ane. Foto: Marjetka Mlakar, september 2025.

Sonce je začelo padati proti obzorju, zato je bil že čas večerje, ki smo si jo spekli na žerjavici. Njami, kako je bilo okusno! Po večerji smo si za sladico spekli še penice.

Sledil je nočni pohod z lučkami po na novo urejenem križevem potu, pri čemer je marsikoga malo stisnilo pri srcu. Saj veste, tema je le tema!

Prijetno utrujeni smo se zbrali v notranjih prostorih in se pripravili na planinski kviz! Vprašanja so bila težka, najtežja, pa tudi čisto lahka. Na koncu so prav vse ekipe prejele majhno sladko presenečenje.

Ker nam še kar ni bilo do spanja, smo se še malo razgibali in se šli tradicionalno igro plesa okrog stolov, ki nas vedno nasmeji do konca!

Vseeno so se očke začele malo zapirati in zehajoč smo se odpravili v šotore, še prej pa smo seveda umili zobe. A kaj, ko je spanje v šotoru s prijatelji tako zabavno, pa spet nismo mogli zaspati! No, počasi smo se le umirili in se potopili v krepčilen spanec…

Prebudilo nas je sonce, ki je prilezlo nad haloške gričke in ugotovili smo, da smo se prav dobro naspali. Komaj smo dočakali zajtrk, ki smo ga pojedli zunaj, na prostem, ob jutranji pesmi ptičkov.
Po zajtrku smo se najprej lotili pospravljanja svojih stvari, nato pa smo spet prijeli loke in odstreljali še nekaj strelov. Vidno napredujemo in naše puščice letijo vedno bližje sredini tarče. Malo smo se še razgibali z odbojko, nogometom in hokejem na travi, nato pa smo se lotili pospravljanja šotorov. Počakati smo namreč morali, da se šotori do konca posušijo na toplem soncu. Kar nekaj truda nas je stalo, da so bili šotori pospravljeni v svojih vrečah!

Sledil je še zaključni pohod nazaj do šole v Cirkulanah, kjer nas je že čakalo kosilo. Učencem iz lokacije šole v Zavrču smo še razkazali nov prizidek telovadnice in jim dovolili, da so malo preizkusili plezalno steno.

Tako smo zaključili naše taborjenje z obljubo, da se hitro spet srečamo na planinskem pohodu.

Hvala predsedniku PD Cirkulane za obisk in sladko presenečenje in načelniku MO Aljažu Zidanšku za pomoč pri izvedbi tabora.

Mentorji planinskega krožka:
Ivo Zupanič,
Maja Tašner,
Marjetka Mlakar

Nekaj slik iz taborjenja. Foto: Maja Tašner, Marjetka Mlakar, Aljaž Zidanšek in Ivo Zupanič.

Trodnevni izlet na sosednjo Hrvaško

V petek zjutraj, 30. 5. 2025, smo se planinci PD Cirkulane odpravili na težko pričakovani trodnevni izlet na sosednjo Hrvaško, v Rovanjsko pod Velebitom, v Paklenico in na otok Pag. Zjutraj smo se prijateljsko pozdravili, si stisnili roke in se odpravili na pot.

Pot je bila polna prijaznih besed, prijateljskih pogovorov, načtov za v prihodnje in smeha. Tako smo po nekaj urah vožnje prispeli v Rovanjsko, kjer smo se namestili pri prijazni lastnici apartmajev ge. Ivanki. Okrepčali smo se in se odpravili proti Nacionalnemu parku Paklenici. Le-ta je dobil ime po smoli črnega bora, tim. paklini, ki se je uporabljala za premazovanje ladij, neredko pa tudi v narodni medicini. Tu se srečamo z izjemnim bogastvom geomorfoloških oblik, rastlinami, živalmi ter z nedotaknjeno naravo. Sestavljena je iz apnenca in dolomita, zato jo odlikuje bogastvo kraških pojavov kot so škraplje, okna, kuki, jame…

Utrinek iz izleta v Paklenico 2025. Fotografija: arhiv PD Cirkulane.

Pot smo pričeli v Veliki Paklenici in nadaljevali po kanjonu, nad katerim se stene vzpenjajo v višino tudi do 400 m, v njih pa je do 400 opremljenih plezalnih smeri različne težavnostne stopnje. Ob pogledu na prekrasne kamnite stene nam je zastal dih. To je zares pravi raj za alpiniste. Po slabi uri hoje smo se usmerili desno proti gozdarski hiši Lugarnica (400 m n.v.), tam smo pomalicali in se okrepčali. Vrnili smo se v kanjon in se polni lepih vtisov odpravili proti našim apartmajem. Posedeli smo na na plaži in uživali v večernem soncu.

Drugi dan smo se želeli odpraviti na otok Pag, a nam jo je že zjutraj zagodel avtobus. Pokvaril se je in ostali smo na naši plaži, kjer smo ves dan preživeli ob pogovoru s planinskimi prijatelji in prisluškovali valovom morske vode. Nekaj pogumnih planincev je tudi uživalo v morju. Popoldan so nas v Rovanjski obiskali domačini iz Cirkulan, ki so nam priredili piknik. Smeha, hrane, pijače in dobre volje ni manjkalo do večera.

V nedeljo smo se odpravili na kratek pohod do starega Masleniškega mostu in do gojišča školjk, nato pa domov. Vseh ciljev nam ni uspelo doseči, zato bomo otok Pag še kdaj obiskali.

Zapisala: Marjetka Mlakar

Galerija slik pohoda

Pohod na Mirno goro

Skladno s programom smo organizirali pohod na Mirno goro v soboto, 10.5.2025.

Dobili smo se pred šolo v Cirkulanah ob 5:30 uri in se dobro razpoloženi v lepem številu podali proti Ptuju, Novemu mestu in naprej v Belo Krajino, in nato do izhodišča za Mirno goro, od koder nas je vodila pot do našega cilja.

Utrinek iz pohoda na Mirno goro. Foto: Vili Jurgec, maj 2025.

Mirna gora (1047m.n.v) je vrh v zahodnem delu Bele krajine in hkrati na jugovzhodnem robu Kočevskega Roga. Poraščena je z gozdom, malo pod vrhom pa stojita planinski dom Dom na Mirni gori (1000 m.n.v) ter delno obnovljena cerkev, katere zvonik danes služi kot razgledna ploščad. Z vrha se vidijo Bela krajina, Kolpa, Kočevski Rog, Gorjanci s Trdinovim vrhom, ob jasnem vremenu pa tudi Zagreb, Žumberak in Karlovec.

Mirna gora je danes priljubljena pohodniška točka. Do vrha lahko dostopamo po več poteh – makadamska cesta pelje vse do vrha. Najbolj obiskana je pot z izhodiščem v vasi Vrčice ob cesti med Sotesko in Črnomljem. Pot je markirana in je sočasno gozdna učna pot z veliko informativnimi tablami. Med potjo se lahko odločimo za hojo čez Škrilj ali Planino. Od vasi Planina do vrha Mirne gore smo rabili približno 45 minut, od izhodišča do vrha pa več kot dve uri hoje. Gozdna učna pot nam je bila zelo zanimiva saj v gozdu, kot ga poznamo tudi pri nas, s prebiranjem opisov drevja in drugega rastlinja, spoznavamo pravo zakladnico narave.

Mirna gora je svoje ime dobila leta 1793. V 16. stoletju je pod vrhom nastal zaselek, v prvi polovici 17. stoletja pa so tam zgradili cerkev svetega Frančiška Ksaverja. Na mestu glavnega oltarja naj bi bila po ljudskem izročilu votlina ali zmajeva jama, zmaj pa naj bi vsako leto ustvaril oblake in točo, ki je klestila po poljih in vinogradih. Po sedmih letih ujm naj bi se prebivalci Bele krajine, Kočevske in tudi Hrvaške strinjali, da bodo nad zmajevim domovanjem sezidali cerkev. Po tistem toče ni bilo več, goro pa so poimenovali Mirna gora. Cerkev so potem med drugo svetovno vojno požgali, leta 1993 pa jo delno obnovili. Njen zvonik (15,6 m visok) je danes razgledni stolp.

Bilo je lepo, čeravno so nas table opozarjale, da je tu možno srečati medveda. Tega seveda ni bilo tako, da je bila skrb odveč. V prihodnje si želimo, da so naše ture dobro obiskane zato lepo vabljeni v našo družbo. Želja vseh nas je, da spoznamo čim več naše lepe Slovenije pa tudi širše.

Zapisal: Vili Jurgec

Galerija slik pohoda

Pohod zdravju naproti na Goro Oljko, 18.1.2025

PD Polzela je organiziralo že 42. pohod Zdravju nasproti na Goro Oljko, ki je vsako tretjo soboto v januarju. To je sobota, ki je najbližje dnevu, ko je god svete Neže, ki po izročilu kuram riti odveže (po tem datumu kure spet nesejo jajca). Vsa leta je bil pohod dobro obiskan. Tudi letos so se pohoda udeležili pohodniki iz raznih krajev Slovenije. Člani PD Polzela se redno udeležujejo tudi naših pohodov ob Martinovem in se pri nas dobro počutijo. V našem društvu smo se dogovorili, da se letošnjega pohoda na Goro Oljko udeležimo. Pohoda se je tokrat udeležilo okrog 25 članov iz našega društva, tudi vremenske razmere so bile zelo ugodne za ta letni čas. Na pohodu smo uživali saj smo imeli lepo sončno vreme, tako da smo imeli lep razgled na Kamniško Savinske Alpe z ene strani na drugi strani pa lep pogled zaselke nad Polzelo-Andraž nad Polzelo. Vodili so nas vodniki planinskega društva Polzela. Proti vrhu skozi gozd nas je spremljala prava zimska idila. Gozd je bil pokrit z snegom a drevesa pa so bila pokrita z ivjem vse do doma ob cerkvi na Gori Oljki.

Utrinek iz poti na Goro Oljko. Foto: Vili Jurgec

Po treh urah smo bili na vrhu Gore Oljke, kjer po tradiciji domače društvo skuha jajca in čaj. Vsakemu udeležencu podarijo eno kuhano jajce in čaj. Ker smo mi prišli od daleč smo v šali rekli, da se nam ne splača voziti tako daleč za eno jajce. Prijazni člani PD Polzela so nam ponudili toliko kuhanih jajc, koliko smo jih želeli.

Po kakšni uri smo se podali nazaj do Polzele in se odpeljali proti domu, tako smo zaključili naše druženje z željo, da se nam v prihodnje pridruži še več naših članov. Bilo je lepo.

Zapisal: Vili Jurgec

Galerija slik pohoda

Tradicionalni novoletni pohod na Donačko goro 2025

Katerič že…? Pravzaprav bi moral pobrskati po arhivu. Pa saj ni pomembno. Pomembno je, da smo bili na prvem letošnjem pohodu na Donačko goro, in s tem po tradiciji naredili uvod v novo pohodniško sezono.

Pogled z vrha Donačke gore. Januar, 2025. Foto: Zupanič

Tokrat smo se zapeljali do Rudijevega doma, in se dogovorili za izvedbo pohoda v dveh skupinah. Prva skupina je opravila nekoliko daljši in zahtevnejši pohod od doma do priključka poti, ki vključuje tudi jeklenice in nadaljevala do vrha in se spustil do doma. Druga skupina pa je od doma šla direktno na vrh. Del druge skupine se je po usvojitvi vrha vrnil v Rudijev dom, ostali so počakali prvo skupino in so se družno vrnili na izhodišče.

Jasno hladno vreme nas je nagradilo z čudovitimi razgledi na poti in z vrha.

V tekočem mesecu nas čaka še občni zbor potem pa, po planu pohodov, pohod Zdravju nasproti na katerem se bomo družili z našimi planinskimi prijatelji iz PD Polzela.
Lepo vabljeni, na naše naslednje pohode. Spremljajte obvestila na naši spletni strani.

Zapisal: Ivo Zupanič

Fotografije: Vili Jurgec, Aljaž Zidanšek in Ivo Zupanič