Slovensko primorje - Kraški rob - 22. in 23. 10. 2022

Kot že večkrat smo planinci PD Cirkulane organizirali pohod po Kraškem robu in Slovenskem primorju. Pohod se sicer ne ujema s planom naših pohodov, ki smo ga zaradi raznih obveznosti prisiljeni prilagajati.

Ob štirih zjutraj smo se zbrali pred OŠ Cirkulane, se pozdravili in se podali novim dogodivščinam naproti. Odpravili smo se proti Ptuju ter nato skozi Kidričevo in Slovensko Bistrico, skozi Ljubljano do odcepa Črni Kal, kjer smo nadaljevali pot proti Sočergi oziroma Buzetu skozi vas Kubed ter Gradišče, nato smo zavili levo in se peljali po ozki asfaltirani cesti v borovi šumi do pokopališča s cerkvico sv. Kvirina.

Našo pot smo tako po krajši okrepitvi pričeli iz parkirnega prostora proti jugovzhodu po lepi položni markirani poti kraškega roba. Pot je bila lepa s čudovitim razgledom. Vsepovsod po poti, med razpokami skal, je bilo rdeče obarvano listje ruja in še tu pa tam kakšna zvončnica, resje ter zadišalo je po začimbah. Po slabi uri hoje nas pot obrne povsem nazaj do opisne table ob znamenitem naravnem mostu. Tu že opazimo Spodmole. Začutili smo posebno toplo mikroklimo, ki se ustvari ob stenah. Oblika sten, kapnikov ter različne barve skal so res nekaj posebnega, tako da smo od navdušenja nemo opazovali te naravne lepote. V teh stenah gnezdijo tudi ogrožene vrste ptic, zato plezanje tu ni dovoljeno. Spodmolom pravijo tudi ušesa Istre.

Vrnili smo se nazaj na izhodišče do kombijev se okrepčali in nadaljevali do naše predvidene poti v vasi Osp, od koder nas je vodila planinska pot skozi borov gozd. Opazovali smo posledice gozdnih požarov, ki so divjali po kraški pokrajini in uničevali gozdove in jase. Po približno eni uri in pol vzpona smo prišle do gradu Socerb. Terasa gradu nam je ponudila lep razgled, od tu smo opazovali Trst, Koper bližnje vasi hribe (Tinjan). Z začudenjem smo opazovali, kako sta pristanišči in mesti Koper in Trst blizu druga drugi. Po krajšem počitku smo nadaljevali pot nazaj do izhodišča.

Dan se je nagibal k večeru, zato smo se odpravili proti hostlu v Portorožu. Tu smo se lepo okrepčali in družili pozno v noč. Manjkalo ni prelepe slovenske pesmi, plesa in obilice dobre volje.

Naslednji dan po zajtrku smo nadaljevali z našimi aktivnosti. Marjetka je popeljala naše planince skozi tunel stare železnice do Strunjana, nato do čudovitih razgledov pri križu, Mesečega zaliva, nato po cesti mimo oljk vse do razgledne točke, od koder se lepo vidi Izola in Koper. Prišli smo do parkirišča pri kampu nad Izolo. Od tu pa smo se odpeljali do Črnega Kala, zavili iz avtoceste do lepe razgledne točke z ostanki starega gradu iz časa Rimljanov. Od tu smo imeli čudovit razgled na viadukt Črni Kal, Tinjan, Koper ter vasi pod Črnim Kalom. Ob viaduktu se lepo vidijo stebri za drugi tir železnice, ki je v gradnji.

Ker je vsega lepega enkrat konec, smo se tudi mi morali posloviti od lepih krajev. Domov smo se vračali polni lepih občutkov in doživetij, ki so zelo hitro minila. Med potjo smo že snovali in izražali želje za nove pohode v prihodnje. Naša zadnja postaja so bile Trojane, kupili smo dišeče krofe in nato se podali proti domu. Domov smo prispeli varno v popoldanskih urah. Bilo je nepozabno, uživali smo v dobri družbi, ostal je spomin na obmorsko rastje, kamenje, morje in skale.

Zapisal in fotografiral: Vili Jurgec

Galerija slik pohoda