Bračičeva planinska pot
OPIS HALOZ
Haloze so prijeten svet močno razgibanih, nizkih terciarnih goric panonske Slovenije. Prometno odročno obmejno gričevje je s skromnimi možnostmi za preživetje še do nedavnega veljalo za eno najbolj nerazvitih področij Slovenije. Haloze so bile od nekdaj agrarna pokrajina, v preteklosti znana po velikih družinah. Največ prebivalcev so imele po 2. svetovni vojni, nato pa jih je zaznamovalo izseljevanje in do leta 1991 se je število prebivalstva zmanjšalo za dobro tretjino. Pozabljene in odmaknjene so dolgo životarile, sedaj pa se počasi prebujajo. Ime Haloze se prvič omenja v 15. stoletju kot Chalas in Kalosen. Izviralo pa naj bi iz latinskega Colles, kar pomeni vinorodne gorice ali iz staroslovanske besede halonga, ki pomeni gričevnat svet. Na severu pokrajino obrobljata reki Dravinja in Drava, na zahodu jo omejuje Boč, na jugu pa Donačka gora in Macelj. Gričevnata pokrajina se na vzhodu in jugovzhodu razteza na hrvaško stran. Vzhodni del imenujemo tudi vinorodne Haloze, saj vinogradi pokrivajo skoraj desetino površin, medtem ko v višjem zahodnem delu le dober odstotek. Več kot polovico zahodnega dela prekrivajo gozdovi, zato mu pravijo tudi gozdnate Haloze. Za vinorodne Haloze je značilna slemenska razložena poselitev, ki je sledila širjenju vinogradov. V gozdnatih Halozah pa se je razvilo precej zaselkov in tudi samotne kmetije. Haloze so priljubljen cilj številnih planincev. Čez gričevnati svet je speljana Haloška planinska pot, ki zahteva dva do tri dni hoje. Njen začetek je pri gradu Borl, zaključek pa na Donački gori, 882 m, ki leži sicer že izven Haloz ter je z Bočem in Macljem skrajni odrastek vzhodnih Karavank. Najvišji vrh Haloz, Jelovica, 623 m, vabi s čudovitim razgledom na vso pokrajino.
O CIRKULANAH
Cirkulane, nekoč Sv. Barbara v Halozah, je razgibano naselje, obdano z vinogradi, gozdovi, travniki in njivami. Današnjo reliefno podobo Cirkulan je izoblikoval potok Bela s svojimi pritoki Belica, Duga in Gradiški potok. Griči v cirkulanskem okolišu segajo do višine 300 m, le Vrbajnšak nad Borlom se dviga 412 m visoko. Nekateri arheologi in zgodovinarji menijo, da je gričevnat svet Haloz s svojo prijetno klimo in s sončnimi rebri, ležečimi med svetlimi gozdovi, že zelo zgodaj pritegnil človeka. O tem pričajo tudi arheološke najdbe (6 kamnitih sekir). Nekateri menijo, da so že ptujski Rimljani imeli v Halozah vinograde. Kdaj so se naselili prvi Haložani, lahko samo ugibamo. Leta 811 je frankovski vladar Karel Veliki določil reko Dravo za mejo med salzburško nadškofijo in oglejsko patriarhijo. Cirkulane so prišle pod oblast oglejskih patriarhov. Tedaj se usoda Haložanov, ki so postali tlačani, tesno poveže z gradom Borl. Ta odvisnost je potekala vse do patenta o kmečki odvezi leta 1849.V času vladavine Marije Terezije je leta 1780 v Cirkulanah uvedena tudi osnovna šola. Na območju Cirkulan so naslednje vasi: Brezovec, Cirkulane, Dolane, Gradišča, Gruškovec, Mali Okič, Medribnik, Meje, Paradiž, Pohorje, Pristava, Slatina, Veliki Vrh. Najpomembnejša gospodarska panoga je vinogradništvo. Ena izmed najmogočnejših utrdb na Slovenskem je grad Borl, zidan v 11.st. na strmi skali nad Dravo. Planinska pot nas pelje tudi mimo romarske cerkve sv. Ane, ki je bila zgrajena v 17.st. Kraj Cirkulane pa krasi cerkev Sv. Barbare z malo nagnjenim, 52 m visokim zvonikom. Zgrajena je bila v 12.st., današnja podoba pa je iz 18.stoletja. Tudi cerkev Sv. Elizabete v Pohorju je vredna ogleda. Lepota haloških gričev je navdušila tudi pesnika Otona Župančiča, ko je leta 1939 obiskal te kraje: Novi kraji nova čuda, prijazni ljudje.
BRAČIČEVA PLANINSKA POT
Bračičeva planinska pot je krožna pot in se začne pred rojstno hišo dr. Vladimirja Bračiča v Cirkulanah ter se tu tudi zaključi. Razdeljena je v tri etape in spada po težavnosti med lahke poti. Prva etapa poteka iz Cirkulan skozi Brezovec, Gruškovec, Meje, Medribnik in Paradiž. Druga etapa zajema naslednja naselja: Paradiž, Pohorje, Mali okič, Slatina, Pristava, Gradišča in se konča v Dolanah. Tretja etapa nadaljuje pot po Dolanah, Velikem vrhu, ponovno skozi del Brezovca in Dolan ter nazaj v Cirkulane. Trasa poti poteka torej po vseh naseljih občine Cirkulane. Čas hoje po celotni poti je okrog 12 ur. Pot je dolga nekje 44 kilometrov. Na njej je 8 kontrolnih točk. Ves čas hoje nas spremljajo prelepi pogledi na bližnje okoliške vrhove, vinograde ter značilno haloško pokrajino, ki je prof. dr. Vladimirja Bračiča vedno privabljala v rodni kraj.
Čas hoje med kontrolnimi točkami:
1. KT 1 - KT 2 = 1,5 ure
2. KT 2 - KT 3 = 1,5 ure
3. KT 3 - KT 4 = 2,5 ure
4. KT 4 - KT 5 = 2 uri
5. KT 5 - KT 6 = 1,5 ure
6. KT 6 - KT 7 = 1 ura
7. KT 7 - KT 8 = 2 uri
SKUPAJ = 12 ur
Planinska pot, posvečena dr. Vladimirju Bračiču, je zasnovana leta 2009 na pobudo Planinskega društva Cirkulane. Dr. Vladimir Bračič (1919-1996) je bil rojen v Cirkulanah. Z OF je začel sodelovati leta 1941. Pri partizanih je bil politkomisar brigade. Leta 1952 je končal fakulteto in bil profesor in ravnatelj gimnazije na Ptuju. Po premestitvi v Maribor je obranil doktorsko tezo in postal doktor geografskih znanosti. Napisal je sedem knjig in več kot tristo člankov. V 60-ih letih je bil med ustanovitelji višjega in visokega šolstva v Mariboru, ki je kasneje preraslo v Univerzo Maribor. Prof. dr. Vladimir Bračič je bil njen prvi rektor. Opravljal je tudi visoke politične funkcije v Sloveniji.
OPIS 1. ETAPE BRAČIČEVE PLANINSKE POTI
Tako, kot se je začela življenjska pot velikega rojaka, se začenja tudi planinska pot posvečena njemu – izpred njegove rojstne hiše v Cirkulanah 56, nasproti farne cerkve sv.Barbare. Pot nadaljujemo po pločniku pod omenjeno cerkvijo, kjer nas že kmalu pozdravi Bukovčova kapela. Kapela leži na desni strani ceste iz Cirkulan, v smeri gradu Borl. Zaprto kapelo s kovanimi vrati obdajata z obeh stani mogočni lipi, ki ji dajeta še nek poseben čar. Kapela je opremljena s podobo sv. Barbare, ki je tudi zavetnica fare. Pot nas vodi mimo zdravstvene ambulante čez most potoka Bele do lokala Bar Levičnik, kjer si lahko ogledamo zidno kapelico. Naša pot poteka po trasi Haloške planinske poti (HPP), zato na tem delu poti, ki se vzpne čez Lapor do Brezovca, upoštevamo njene markacije in potokaze. Na poti se ozrimo še na Ganzov križ. Postaviti ga je dal povratnik iz ruskega ujetništva. V ruskem ujetništvu je obljubil svojemu sojetniku, da bo postavil križ, če se živ vrne domov. Malo niže pa novejši Šilakov križ, postavljen v zahvalo za okrevanje po prometni nesreči. Pot nadaljujemo po asfaltirani cesti do hišne številke Brezovec 46, kjer se naša Bračičeva planinska pot odcepi od »svoje starejše sestre« Haloške planinske poti in nas novim dogodivščinam nasproti pelje do konca asfalta pri hišni št. Brezovec 42. Tu se spusti po makadamu in kolovozu mimo vinogradov in redkih domačij na asfaltirano cesto Cirkulane-Pestike, kjer zavijemo desno v smeri Cirkulan. Dokaj hitro nas smerna tabla usmeri na levo, na makadamsko cesto proti hišni št. Cirkulane 17, kjer se usmerimo desno. Po dolini nadaljujemo naravnost v gozd, kjer se naša pot začne vzpenjati ter nas pripelje v Gruškovec (pri Mergedušu). Tu se pot nadaljuje po asfaltu in nas pripelje pred hišno št. Gruškovec 17, pred katero se nam na desno stran odpre lep razgled na Cirkulane. Razgibana vzpenjajoča in spuščajoča pot nas pripelje do Škečeve kapele. Kapela leži na vzpetini ob cesti med smrekami. Dostop je urejen z betonskimi stopnicami. Škečeva kapela je posvečena srcu Jezusovemu, katerega kip jo tudi krasi v notranjosti. Ob obeležju poteka tudi vsakoletni blagoslov velikonočnih jedi. Pri Škečevi kapeli zavijemo desno in se po vzpenjajoči asfaltirani cesti približujemo Gruškovskemu humu. Na Gruškovski Hum se povzpnemo po pešpoti levo od hišne št. Gruškovec 76 a. Prijetno utrujenim nam ponudijo počitek lesene klopi, dušo pa napolni čudovit razgled na vse strani. Z Gruškovskega huma se spustimo po pešpoti v bližino hišne št. Gruškovec 79, kjer nadaljujemo pot po makadamu do magistralne ceste Cirkulane-Medribnik-Florijan.
Zavijemo levo proti cerkvi sv. Florijana. Nahajamo se na mejnem območju s sosednjo Republiko Hrvaško. Pred tablo Županija Varaždinska se usmerimo desno navzdol po makadamu, pretežno skozi gozd. Pri občasnih odcepih poti vedno izberemo tistega, ki pelje navzdol. Pot nas pripelje iz naselja Meje v Medribnik. Zavijemo levo in že nas pozdravi Korenjakova kapela. Našo pot nadaljujemo desno, čez mostiček. Najprej po makadamski poti, nato po kolovozu in proti koncu po pešpoti se vzpenjamo skozi gozd in ob obronkih gozda v Paradiž. Najprej nas pričaka zanimiva – morda za to okolje celo neobičajna – brunarica z zvonikom, razpelom in podobo Device Marije na pročelju. Naša pot se nadaljuje po asfaltirani cesti levo mimo hišne št. Paradiž 44, kjer zavijemo desno na makadamsko cesto in še enkrat desno pri izstopu iz gozda. Od tu do konca prve etape poti na domačiji Bratušek, hišna št. Paradiž 60, nas loči le še nekaj korakov.
OPIS 2. ETAPE BRAČIČEVE PLANINSKE POTI
Druga etapa Bračičeve planinske poti se začne na KT-3 na domačiji Bratušekovih v Paradižu. Pot nas vodi mimo gospodarskega poslopja skozi gozd (Frjanova šuma) v dolino, kjer prestopimo potok čez brv in cesto proti Cirkulanam in se po travniku vzpnemo po Grobenskem bregu do transformatorja (na betonskem stebru). Tu se usmerimo levo proti cerkvi sv. Elizabete (po domače Špete).
Od tod se usmerimo proti sedežu Radiokluba Cirkulane (Pohorje št.25) do koder se vzpnemo po, skozi mešani gozd, nadelani pešpoti. Pot nadaljujemo po asfaltirani cesti. Pri Kokolovih se usmerimo desno v dolino in pridemo do umetnega ribnika. Tu nas pričaka smerokaz, ki nas usmeri levo navzgor po gozdni cesti do Homičkovih, kjer nadaljujemo pot proti vrhu hriba, tik pod vrhom pa desno, po gozdni pešpoti, ki nas pripelje do vodnega zbiralnika. Mimo vodnega zbiralnika se spustimo po gozdni poti, na križišču pri nadzemnem hidrantu nasproti ruševin hiše se usmerimo desno po asfaltirani cesti mimo hišne številke Mali Okič 51. Pot nas pelje v Slatino mimo turistične kmetije Blanke Arnečič, kjer se ukvarjajo s peko domačega kruha in peciva, in nato do Belšakove cimprane hiške. Gre za redek primer tradicionalne arhitekture, ki ji zob časa ne prizanaša.
Ob nadaljevanju poti srečamo še Guslovo kapelo v bližini hiše Avgusta Milošiča v Malem Okiču št. 18, kaj kmalu na križišču pa križ pri Golem, ki se nahaja v Slatini pri hišni številki 64, kjer se usmerimo desno proti Pristavi. Zanimiv je napis na vznožju križa, nastal je ob njegovi obnovi, ki pozdravlja mimoidoče. Kot da bi obnovitelji slutili, da bo nekoč tod potekala planinska pot.
Pri hišni številki 33 vam bo gospod Benjamin, če mu bo le čas dopuščal, z veseljem pokazal značilne haloške pustne oprave (kurentijo, babo, ki deda nosi, ruso ...). Pot se spusti v dolino čez most, kjer zavijemo levo po asfaltirani cesti. Na desni strani ob cesti, ki nas pripelje po predelu Klačine v Gradišča, nas najprej pozdravi Petajov križ. Pot nas vodi mimo Vindiševih, v križišču nas smerokaz usmeri desno mimo Muzekove domačije na planoto imenovano Otov breg. Od tod je lep razgled proti Ptuju, Slovenskim goricam, zadnjemu kraku Karavank (Donački gori, Boču …), ob jasnem vremenu pa vidimo tudi nekatere vrhove Savinjsko Kamniških Alp. Držimo se desne smeri in pot nas pelje mimo Milanovega čebelnjaka, od koder se nam odpira razgled na Dravo in ravninski del Ptujskega polja. Pot nas vodi mimo Jurgečevih in Juričevega križa v Gradiščah. Nadaljujemo mimo turistične kmetije Emeršič do Štuhečove kapele, kjer je prijetna razgledna točka za postanek s klopmi ter igrali.
Kdaj je bila kapela zgrajena se ne ve točno, so pa v stoletni katastrski knjigi našli letnico 1904, ko sta zakonca dr. Bela Štuhec in njegova žena Ana, znana dobrotnika iz teh krajev, kapelo odkupila od ptujske gospode. Še pred vojno sta jo obnovila in dogradila, ji dala današnjo podobo. Kapela je zadnjo obnovitev doživela leta 1997. Pot se spušča. Ob koncu obcestne zaščitne ograje se usmerimo v gozd, po gozdni pešpoti pridemo v dolino, kjer nas smerokaz usmeri v levo. Pot nas pripelje do domačije Arnečič Zvonka, kjer se ukvarjajo z peko kruha, z vinogradništvom in kletarstvom. Iz dvorišča Arnečičeve domačije se vzpnemo do njihove kleti. Od tu se spustimo v dolino do hišne številke Gradišča 111/ a, kjer spet zavijemo desno v hrib in se po vznožju gradiškega Huma spustimo v Dolane. V Dolanah pri h.š. 24 (pri Klincu) usmerimo levo in pridemo spet v Gradišča do h.š. 100, kjer nas v križišču pri orehu smerokaz usmeri desno v hrib. V neposredni bližini je tudi Grandova kapela, ki si jo lahko ogledamo, čeprav trasa poti ne pelje neposredno mimo nje. Grandova kapela se nahaja v Gradiščah, najbližja hišna številka obeležju je Gradišča 100. Kapela je trenutno »najmlajša« med obeležji v naši okolici, postavljena je bila leta 2007. Vzrok za postavite je zaobljuba. Pred petdesetimi leti je, takrat mladenič, Rudolf Granda moral zaradi nesrečnih okoliščin pobegniti v Avstrijo. Zaobljubil se je, da bo ob srečni vrnitvi v domovino postavil kapelo. Svojo obljubo je izpolnil. Našo pot nadaljujemo proti Golovemu bregu po kolovozni poti v gozd po slemenu Klinčovega brega, ki se vije neposredno nad strugo reke Drave. Čaka nas še nekoliko strmejši spust v dolino, mimo bunkerja iz druge svetovne vojne do Gostišča Kokol pri mostu čez reko Dravo, kjer se zaključi naša druga etapa Bračičeve planinske poti.
Pogled nam bo zagotovo ušel na mogočno podobo gradu Borl na vzhodu oziroma na cerkev sv. Ane na jugu. Brez skrbi - v tretji etapi naše planinske poti bomo tudi njuni gostje.
OPIS 3. ETAPE BRAČIČEVE PLANINSKE POTI
Začetek tretje etape Bračičeve planinske poti je pri Gostišču Kokol. Pot nas vodi do glavne ceste Borl-Cirkulane, ki jo varno prečkamo ter nadaljujemo po travniku s prečkanjem brvi čez potok Bela. Nadaljujemo čez travnik, nakar se obrnemo desno, na kolovozno pot. Pred sabo vidimo na hribu cerkvico Sv. Ane. Do nje se povzpnemo po križevem potu.
Naša pot se nadaljuje po delu Haloške planinske poti. Po približno 300 metrih zavijemo levo na asfaltno cesto, se vzpenjamo ter nadaljujemo po grebenu (makadam). Na levi strani smeri naše hoje vidimo Marijino kapelo. Pot nas pelje med vinogradi. Na levo se nam odpre pogled na Boč, Donačko goro, Mariborsko Pohorje, cerkev Svete Ane. Ko prispemo do križišča, se pri h.št. Veliki vrh 44 usmerimo levo. Odpre se pogled na Dravsko polje, Gorišnico. Po približno 100 metrov se pri stop znaku obrnemo desno ter nadaljujemo do križišča ceste Borl-Zavrč. Pri h.št. Veliki vrh 59/b nadaljujemo desno navkreber, po približno 200 metrih se obrnemo desno. Pri h.št. Veliki vrh 63/b nadaljujemo levo v gozd proti Vrbanjšku. Vrbanjšak je najvišji vrh vzhodnih Haloz, visok 412 metrov. Vidimo vodne rezervoarje ter radijski oddajnik. Na vrhu so še vidne razvaline poznogotske cerkvice Sv. Urbana, zgrajene v 17. stoletju. Opuščena je bila leta 1880. Z Vrbanjška se spustimo po kolovozu do asfaltne ceste. Odpre se pogled na Veliko Nedeljo z okolico. Pri h.št. Belski vrh 25/a se obrnemo desno. Desno lahko vidimo „stari vodnjak“. Pot nadaljujemo po mejni cesti med občinama Cirkulane in Zavrč po kraju Veliki vrh. Na poti nas spremljajo primer stare haloške hiše (Belski vrh 35), vinogradi ter razgled na Dravsko-ptujsko polje. Pot se spušča skozi gozd. Ko pridemo iz gozda (razpotje) zavijemo desno. Opazujemo lahko Ravno goro. Nadaljujemo po makadamu ter po približno 50 metrih ponovno zavijemo desno, navzdol v gozd. Sledimo markacijam, ki nas pripeljejo do tovarne ADK v Dolanah. Prečkamo cesto Borl-Cirkulane in po približno 20 metrih zavijemo desno, nadaljujemo po makadamski cesti ob tovarni čez potok Bela ter po gozdu navkreber. Ko prispemo iz gozda, se obrnemo levo (ob levi strani opazimo borov nasad, ribnik, desno vinogradi). Pot se na vrhu hriba nadaljuje levo mimo apartmajev, ves čas po asfaltni cesti. Ko prispemo iz gozda, zavijemo navkreber in nato levo. Pot se spušča do pokopališča, mimo cerkve Svete Barbare do KT 8, rojstne hiše dr. Vladimirja Bračiča in zaključka 3. etape ter celotne krožne Bračičeve planinske poti.
Zemljevid celotne Bračičeve planinske poti
VSEM POHODNIKOM PO BRAČIČEVI PLANINSKI POTI ŽELIMO VAREN KORAK!
Povezava do spletne strani o Vladimirju Bračiču .
