Trodnevni izlet na sosednjo Hrvaško

V petek zjutraj, 30. 5. 2025, smo se planinci PD Cirkulane odpravili na težko pričakovani trodnevni izlet na sosednjo Hrvaško, v Rovanjsko pod Velebitom, v Paklenico in na otok Pag. Zjutraj smo se prijateljsko pozdravili, si stisnili roke in se odpravili na pot.

Pot je bila polna prijaznih besed, prijateljskih pogovorov, načtov za v prihodnje in smeha. Tako smo po nekaj urah vožnje prispeli v Rovanjsko, kjer smo se namestili pri prijazni lastnici apartmajev ge. Ivanki. Okrepčali smo se in se odpravili proti Nacionalnemu parku Paklenici. Le-ta je dobil ime po smoli črnega bora, tim. paklini, ki se je uporabljala za premazovanje ladij, neredko pa tudi v narodni medicini. Tu se srečamo z izjemnim bogastvom geomorfoloških oblik, rastlinami, živalmi ter z nedotaknjeno naravo. Sestavljena je iz apnenca in dolomita, zato jo odlikuje bogastvo kraških pojavov kot so škraplje, okna, kuki, jame…

Utrinek iz izleta v Paklenico 2025. Fotografija: arhiv PD Cirkulane.

Pot smo pričeli v Veliki Paklenici in nadaljevali po kanjonu, nad katerim se stene vzpenjajo v višino tudi do 400 m, v njih pa je do 400 opremljenih plezalnih smeri različne težavnostne stopnje. Ob pogledu na prekrasne kamnite stene nam je zastal dih. To je zares pravi raj za alpiniste. Po slabi uri hoje smo se usmerili desno proti gozdarski hiši Lugarnica (400 m n.v.), tam smo pomalicali in se okrepčali. Vrnili smo se v kanjon in se polni lepih vtisov odpravili proti našim apartmajem. Posedeli smo na na plaži in uživali v večernem soncu.

Drugi dan smo se želeli odpraviti na otok Pag, a nam jo je že zjutraj zagodel avtobus. Pokvaril se je in ostali smo na naši plaži, kjer smo ves dan preživeli ob pogovoru s planinskimi prijatelji in prisluškovali valovom morske vode. Nekaj pogumnih planincev je tudi uživalo v morju. Popoldan so nas v Rovanjski obiskali domačini iz Cirkulan, ki so nam priredili piknik. Smeha, hrane, pijače in dobre volje ni manjkalo do večera.

V nedeljo smo se odpravili na kratek pohod do starega Masleniškega mostu in do gojišča školjk, nato pa domov. Vseh ciljev nam ni uspelo doseči, zato bomo otok Pag še kdaj obiskali.

Zapisala: Marjetka Mlakar

Galerija slik pohoda

Pohod na Mirno goro

Skladno s programom smo organizirali pohod na Mirno goro v soboto, 10.5.2025.

Dobili smo se pred šolo v Cirkulanah ob 5:30 uri in se dobro razpoloženi v lepem številu podali proti Ptuju, Novemu mestu in naprej v Belo Krajino, in nato do izhodišča za Mirno goro, od koder nas je vodila pot do našega cilja.

Utrinek iz pohoda na Mirno goro. Foto: Vili Jurgec, maj 2025.

Mirna gora (1047m.n.v) je vrh v zahodnem delu Bele krajine in hkrati na jugovzhodnem robu Kočevskega Roga. Poraščena je z gozdom, malo pod vrhom pa stojita planinski dom Dom na Mirni gori (1000 m.n.v) ter delno obnovljena cerkev, katere zvonik danes služi kot razgledna ploščad. Z vrha se vidijo Bela krajina, Kolpa, Kočevski Rog, Gorjanci s Trdinovim vrhom, ob jasnem vremenu pa tudi Zagreb, Žumberak in Karlovec.

Mirna gora je danes priljubljena pohodniška točka. Do vrha lahko dostopamo po več poteh – makadamska cesta pelje vse do vrha. Najbolj obiskana je pot z izhodiščem v vasi Vrčice ob cesti med Sotesko in Črnomljem. Pot je markirana in je sočasno gozdna učna pot z veliko informativnimi tablami. Med potjo se lahko odločimo za hojo čez Škrilj ali Planino. Od vasi Planina do vrha Mirne gore smo rabili približno 45 minut, od izhodišča do vrha pa več kot dve uri hoje. Gozdna učna pot nam je bila zelo zanimiva saj v gozdu, kot ga poznamo tudi pri nas, s prebiranjem opisov drevja in drugega rastlinja, spoznavamo pravo zakladnico narave.

Mirna gora je svoje ime dobila leta 1793. V 16. stoletju je pod vrhom nastal zaselek, v prvi polovici 17. stoletja pa so tam zgradili cerkev svetega Frančiška Ksaverja. Na mestu glavnega oltarja naj bi bila po ljudskem izročilu votlina ali zmajeva jama, zmaj pa naj bi vsako leto ustvaril oblake in točo, ki je klestila po poljih in vinogradih. Po sedmih letih ujm naj bi se prebivalci Bele krajine, Kočevske in tudi Hrvaške strinjali, da bodo nad zmajevim domovanjem sezidali cerkev. Po tistem toče ni bilo več, goro pa so poimenovali Mirna gora. Cerkev so potem med drugo svetovno vojno požgali, leta 1993 pa jo delno obnovili. Njen zvonik (15,6 m visok) je danes razgledni stolp.

Bilo je lepo, čeravno so nas table opozarjale, da je tu možno srečati medveda. Tega seveda ni bilo tako, da je bila skrb odveč. V prihodnje si želimo, da so naše ture dobro obiskane zato lepo vabljeni v našo družbo. Želja vseh nas je, da spoznamo čim več naše lepe Slovenije pa tudi širše.

Zapisal: Vili Jurgec

Galerija slik pohoda

Pohod prijateljstva 2025

Za nami je 16. Pohod prijateljstva. Pohod se je odvil v soboto, 12. aprila 2025. Pohodniški del prireditve je po tradiciji prevzelo naše planinsko društvo. Svoje delo smo več kot odlično opravili in se na prireditvi tudi predstavili s svojo stojnico.

Prireditev, je veliko več kot pohod. Je druženje generacij, srečanje prijateljev, otrok, vseh občanov, društev, vseh deležnikov iz občin Cirkulane in Zavrč, pa tudi širše. Poleg pohoda Borl-Zavrč nas je v športnem parku Zavrč čakalo veliko zabavnega dogajanja, ustvarjalnih delavnic, športnih aktivnosti, stojnic, srečelov…

Utrinek iz Pohoda prijateljstva 2025. Foto: Ivo Zupanič

Prelep pomladanski dan, ko narava prekipeva in popki prehajajo v cvet, lepa gozdna pot, vonj cvetočih dreves in čemaža ter prijateljsko razpoloženje udeležencev so dali pohodu nek poseben čar. Kljub temu da smo za pripravo dogodka žrtvovali veliko svojega prostega časa na koncu lahko sklenemo - bilo je vredno.

Hvala še enkrat vsem udeleženim članom našega društva, markacistom in vodnikom, ki smo dodali kamenček v mozaik te uspešne prireditve.

Vljudno vabljeni na naša sledeča planinska druženja!

Zapisal: Ivo Zupanič

Galerija slik (fotografije: Veronika Domjan, Ivo Zupanič, Simon Simonič) 

Pohod zdravju naproti na Goro Oljko, 18.1.2025

PD Polzela je organiziralo že 42. pohod Zdravju nasproti na Goro Oljko, ki je vsako tretjo soboto v januarju. To je sobota, ki je najbližje dnevu, ko je god svete Neže, ki po izročilu kuram riti odveže (po tem datumu kure spet nesejo jajca). Vsa leta je bil pohod dobro obiskan. Tudi letos so se pohoda udeležili pohodniki iz raznih krajev Slovenije. Člani PD Polzela se redno udeležujejo tudi naših pohodov ob Martinovem in se pri nas dobro počutijo. V našem društvu smo se dogovorili, da se letošnjega pohoda na Goro Oljko udeležimo. Pohoda se je tokrat udeležilo okrog 25 članov iz našega društva, tudi vremenske razmere so bile zelo ugodne za ta letni čas. Na pohodu smo uživali saj smo imeli lepo sončno vreme, tako da smo imeli lep razgled na Kamniško Savinske Alpe z ene strani na drugi strani pa lep pogled zaselke nad Polzelo-Andraž nad Polzelo. Vodili so nas vodniki planinskega društva Polzela. Proti vrhu skozi gozd nas je spremljala prava zimska idila. Gozd je bil pokrit z snegom a drevesa pa so bila pokrita z ivjem vse do doma ob cerkvi na Gori Oljki.

Utrinek iz poti na Goro Oljko. Foto: Vili Jurgec

Po treh urah smo bili na vrhu Gore Oljke, kjer po tradiciji domače društvo skuha jajca in čaj. Vsakemu udeležencu podarijo eno kuhano jajce in čaj. Ker smo mi prišli od daleč smo v šali rekli, da se nam ne splača voziti tako daleč za eno jajce. Prijazni člani PD Polzela so nam ponudili toliko kuhanih jajc, koliko smo jih želeli.

Po kakšni uri smo se podali nazaj do Polzele in se odpeljali proti domu, tako smo zaključili naše druženje z željo, da se nam v prihodnje pridruži še več naših članov. Bilo je lepo.

Zapisal: Vili Jurgec

Galerija slik pohoda