Spomladanski pohod na Veliko planino 2026

Planinsko društvo Cirkulane je organiziralo v soboto, 25. aprila 2026, pomladanski pohod v idilo Velike planine. Pohod je bil prilagojen vsem generacijam, ki imajo radi pomladni utrip Velike planine in vsaj nekaj kondicije.

Velika planina je planšarsko naselje s pastirskimi kočami v Kamniško – Savinjskih Alpah v katero spada Velika, Mala in Gojška planina. Je največja visokogorska pašna planina na Slovenskem. V vsakem letnem času je zelo idilična.

Udeleženci pohoda smo se zbrali v Cirkulanah pri OŠ ob 6:00 uri, od koder smo se s kombijem in osebnim avtomobilom odpeljali v smeri Celja, Mozirja, Luč in do prelaza Velovlek (Kranjski Rak). Po dobrih dveh urah in pol smo prispeli do željenega parkirišča pod Veliko planino.

Iz parkirišča smo se po gozdni markirani poti napotili v smeri Male planine proti Veliki planini nato do velikega pastirskega stana. Velika planina je pastirsko naselje, ki ima značilno tipično arhitekturo. Na planini je okrog 140 hiš, so lesene, strehe pa krite s smrekovimi skodlami, ki segajo zelo nizko. Tu smo pričakovali več snega, ampak bile so samo snežne zaplate tako, da je bila pot kopna.

Vreme je bilo sončno in v daljavi smo videli, kako veter preganja meglo. Upali smo, da nam vreme ne zagode preveč. Naša pozitivna energija, veselje in smeh so pregnale oblačnost in že smo zagledali v daljavi kapelico Marije Snežne. Od tu smo imeli lep razgled na velik del Velike planine, ki je posejana z lepo urejenimi lesenimi hišami, ki so si podobne. Tu se korak ustavi in misli se umirijo. S tega kraja lahko opazuješ umirjeno naravo in usmeriš pogled na v tem času zasnežene gore kot so Ojstrica, Grintovec, Planjava, Kamniško sedlo, Mlinarsko sedlo, Skuta in še kar nekaj drugih. Nismo pa uživali samo ob pogledih na prelepi gorski svet, Velika planina je bila v spodnjem delu posejana s prelepimi raznobarvnimi telohi. Posebej pa so nas očarali z razcvetenimi žafrani posejani travniki. Moram priznati, da naše društvo še ni imelo takšne sreče, da bi naleteli na toliko in tako lepo razcvetene žafrane. Ob pogledu na njih smo resnično uživali.

Po krajšem oddihu in fotografiranju smo nadaljevali proti najvišjemu vrhu Velike planine Gradišče (1666) nato pa vse do zgornje postaje sedežnice na Veliki planini. Tu smo malo uživali v razgledih, malo pokramljali nato pa se po Zelenem robu podali do Domžalskega doma, kjer smo se odpočili in se okrepčali z sendviči. Zaradi lepega vremena je bila Velika planina polna pohodnikov, domačih in tujih, da je bilo nemogoče priti v kočo po kakšno hrano.

Velika planina slovi po kravjem siru in po pastirski malici – kislem mleku in ajdovih žgancih. Zaenkrat so bile planšarske koče še zaprte, saj se pašna sezona še ni začela. Tako da bo potrebno počakati do poletja in takrat v pašni sezoni še enkrat obiskat Veliko planino in uživati ob pastirski malici.

V popoldanskih urah smo se odpravili do parkirišča, polni lepih vtisov in dobre volje. Med planinskimi prijatelji je na izletih planinskega društva Cirkulane vedno lepo. Pohvalit moram tudi naša mlada planinko Leo in planinca Lia katera sta bila z nami prvič. Mislim, da sta uživala na pohodu in z nami ne glede na razlike v letih, mi pa jima lahko samo čestitamo in pohvalimo za premagano pot. Želimo, da se nam pridružita na naslednjih, zahtevnih in manj zahtevnih pohodih. Dragi planinci, vabimo vas na naša skupna druženja tudi v prihodnje, vedno je tako - več nas je lepše je.

Zapisal: Vili Jurgec

Galerija slik pohoda

Sedemnajsti pohod prijateljstva

Naše društvo po tradiciji prevzame odgovorno nalogo vodenja pohodniškega dela prireditve Pohod prijateljstva. Tudi letos ni bilo drugače. Svojo dejavnost pa smo predstavili na samostojni stojnici. V nadaljevanju povzemam zapis o dogodku s spletne strani šole.

Hladno aprilsko jutro je kaj urno postalo sončno, saj je 11. 4. znova prišel sobotni dan, ko smo lahko že tradicionalno spletli niti prijateljstva in zgradili mostove povezovanja.

Pohod prijateljstva je velik vsakoletni dogodek, v katerem se v OŠ Cirkulane-Zavrč poveže z najrazličnejšimi podjetji, društvi in drugimi deležniki iz Zavrča in Cirkulan.

Ko vidimo trumo majhnih nožic naših otrok in učencev, ki korakajo po haloških poteh, se “valijo” čez ravnice in klance, družbo pa jim delajo mamice, atiji, sestre, dedki in babice, nam pri srcu postane toplo.

Tako smo tudi letos delali majhne in velike korake izpred industrijske cone v Dolanah proti stadionu Cirkulane. Hkrati so naši vrtčevski otroci prikorakali z “mini” pohoda in druženje se je lahko pričelo. Seveda pa na prizorišču ni manjkalo najrazličnejših družabnih in športnih dejavnosti, ob katerih smo neizmerno uživali.

Šola je hvaležna prav vsem deležnikom, ki so se na ta dan odzvali vabilu in na edukativen način prikazali svoje delovanje. Hvala tudi vsem obiskovalcem, ki vsako leto znova obudijo zavedanje, da je pletenje prijateljskih vezi nekaj čudovitega, kar želimo v prihodnje negovati s še večjo vnemo in zagonom.

Se vidimo ponovno prihodnje leto.

Zbral: Ivo Zupanič

Fotografije: Ivo Zupanič, Aljaž Zidanšek, Simon Simonič

Nekaj slik iz pohoda prijateljstva 2026

Tradicionalni pohod na Donačko goro

V nedeljo 4.1.2026, smo se podali na tradicionalni pohod na Donačko goro (884 mnv), tokrat v pravih zimskih razmerah.

Zbrali smo ob osmi uri pri šoli v Cirkulan, se odpeljali v Žetale, od koder smo nadaljevali do Rudijevega doma. Po krajšem pogovoru smo naredili nekaj posnetkov, potem pa smo se skupaj nadaljevali proti vrhu Donačke gore. Vreme je bilo času primerno mrzlo, deli poti poledeneli in zglajeni. Uživali smo in kramljali v zimski idili ter v dobri družbi. Pogovori so večkrat nanesli, kako je bilo nekaj let nazaj, ko je bilo toplo in brez snežne odeje.

Po slabi uri hoje smo bili na vrhu Donačke, ki jo krasi kamniti križ. Na vrhu je bilo kar nekaj planincev, ki so uživali v lepih razgledih z nami, proti zahodu smo videli Boč, Kamniško – Savinjske Alpe. Sama Donačka pa spada pod Karavanke. Tokrat smo na vrhu pogrešali novoletno jelko, ki nas je vsako leto do sedaj pričakala lepo okrašena. Pot na Donačko goro je bila urejena že več kot pred 150-imi leti in velja kot prva slovenska planinska pot, ki nas vodi skozi bukov pragozd. Današnje ime ji je dala cerkev Svetega Donata, zgrajena na njenem južnem vznožju (staro ime Rogaška gora). In če imajo Dolenjci s Kumom svoj dolenjski Triglav, imamo mi Štajerci z Donačko goro svoj štajerski Triglav.

Tokratnega pohoda na Donačko se nas je udeležilo lepo število kljub pravim zimskim razmeram, bilo nas je enajst, najmlajši med nami je bil Aljaž, ki je reden udeleženec naših pohodov ne glede na težavnost ali vremenske razmere.

Donačka gora je tako priložnost, da se srečamo na prvi turi v novem letu, si stisnemo roke, voščimo novo leto. To je tudi priložnost za druženje in da se v dobri družbi nadihamo svežega zraka. Tako je za nami še en lep pohod v novo otvoritveno sezono 2026, zato vas na tem mestu vse lepo vabim na naše predvidene ture.

Zapisal: Vili Jurgec

Galerija slik pohoda

Martinov pohod Planinskega društva Cirkulane

Martinov pohod je tradicionalen za naše društvo, zato smo tudi letos, tako kot prejšnja leta, organizirali pohod ob martinovem, ki nekako zaključuje jesenska dela. Ta praznik je pri nas v Halozah še posebno priljubljen, saj se v teh dneh mošt spremeni v vino, kar pa je dober razlog za veselje in praznovanje.

Ta pohod je vsako leto bolj obiskan, kar nam je v veliko zadovoljstvo, da se ljudje iz raznih krajev Slovenije dobro počutijo v naših lepih haloških krajih.

Na letošnjem tradicionalnem martinovem planinskem pohodu, 8. 11. 2025, so se nam pridružili planinci planinskega društva Preddvor, Polzela, planinki iz Ljubljane in tudi od drugod. Zbrali smo se v industrijski coni pri lokalu Cona v Dolanah. Čeravno vremenske razmere niso bile idealne, se je zbralo kar lepo število pohodnikov. Tako nas je bilo skupaj nekaj več kot kod 115. Ampak tudi vreme se je ob pravem času izboljšalo, kljub oblačnemu jutro, je posijal žarek upanja, tako da smo ob 10. uri lahko začeli s pohodom delno po Bračičevi planinski poti, nato pa nadaljevali po lepo razglednem Velikem vrhu med vinogradi, ki so bili lepo obarvani v jesenske barve. Ne glede na število udeležencev smo pot zelo hitro premagovali, tako da smo bili ob dogovorjeni uri pri vinski kleti Društva vinogradnikov pri Sv. Ani. Tu so nas pričakali prijazni člani društva vinogradnikov, ki so nam ponudili haloško ocvirkovko. Ob tem je potekala predstavitev vin iz društvenega vinograda in degustacija. Vse to nam je z veliko izkušenj predstavil predsednik društva Zvonko Arnečič. Opisal nam je sorte grozdja in nam ob koncu razkazal prelepo urejeno vinsko klet pri Sv. Ani.

Pot smo nadaljevali ob prisrčnem kramljanju in opazovali prelepe barve jeseni in že smo se spustili proti Mesariji Kokol v Dolanah po lepo urejeni križevi poti. Po spustu smo prečkali potok Belica in se podali na piknik prostor Mesarije Kokol, kjer je sledila zaključna pogostitev ob dobri hrani, kapljici in poslušanju prijetnih zvokov harmonike učenke 9. razreda Aline. Hvala vsem za pomoč pri pripravi pogostitve, velika hvala glasbenici, kakor tudi vsem udeležencem pohoda. V prihodnje si želimo več takih srečanj, z še večjo udeležbo, ker več nas je, prijetnejše je druženje. Verjamem, da nam je pohod uspel in da so bili tudi naši gostje zadovoljni. Hvala vsem našim članom za pomoč pri pripravi in realizaciji tega dogodka.

Naše druženje se je zaključilo okrog 17. ure. Zadovoljni smo se poslovili ter si zaželeli še več takšnih prijetnih druženj.

Zapisal: Vili Jurgec