Možnost poravnave članarine za leto 2022

Spoštovani člani PD Cirkulane in seveda tudi novi člani. 

V petek, 14.1.2022, od 18:00 do 20:00 ure bo v društvenih prostorih na naslovu Cirkulane 46 (administrativni prostori v stari dvorani), možnost poravnati članarino. Na razpogo bodo tudi vse informacije o načrtih za tekoče leto.

Vljudno vabljeni!

logo

Tradicionalni pohod na Donačko goro 2022

V soboto, 2.1.2022, smo se podali na tradicionalni pohod na Donačko goro (884mnv), tokrat z upoštevanjem vseh ukrepov proti širjenju Covida-19 in po priporočilih NIJZ.


Zbrali smo ob 7. uri pri šoli v Cirkulan, se odpeljali do trgovine v Žetalah, od koder smo nadaljevali do našega startnega mesta. Po krajšem pogovoru smo naredili nekaj posnetkov, potem pa se po res dolgem času skupaj podali proti vrhu, nekaj metrov drug od drugega. Vreme je bilo za ta letni čas presenetljivo sončno in toplo, le na izpostavljenih delih poti nas je spremljal veter, ki pa ni bil preveč mrzel. Vsi smo uživali in kramljali v naravi ob tako lepem vremenu v dobri družbi. Pogovori so večkrat nanesli, kako je bilo nekaj let nazaj, ko je bilo vse pokrito z snežno odejo, da smo imeli manjše zdrse in padce v snegu.

 

img 6990

Med nami sta bila naša mlada, planinec Aljaž in planinka Ivana ,ki sta uživala z nami, še posebej na delu poti, ki je varovana z jeklenicami. Z lahkoto sta premagala kline in višino. Želimo si več takih podvigov z večjim številom mladih planincev. Povzpeli smo se do vrha Donačke, ki jo krasi kamniti križ. Sedaj v prazničnem času pa še novoletna jelka z okraski. Na vrhu je bilo kar nekaj planincev, ki so uživali v lepih razgledih z nami, proti zahodu smo videli Boč, Kamniško – Savinjske Alpe. Sama Donačka pa spada pod Karavanke. Pot na Donačko goro je bila urejena že več kot pred 150-imi leti in velja kot prva slovenska planinska pot, ki nas vodi skozi bukov pragozd. Današnje ime ji je dala cerkev Svetega Donata, zgrajena na njenem južnem vznožju (staro ime Rogaška gora). In če imajo Dolenjci s Kumom svoj dolenski Triglav, imamo mi z Donačko goro svoj štajerski Triglav.


Donačka gora ni nič posebnega, ampak priložnost, da se srečamo na prvi turi v novem letu, si stisnemo roke, voščimo novo leto. To je tudi priložnost za druženje in da se v dobri družbi nadihamo svežega zraka. Tako je za nami še en le pohod v novo otvoritveno sezono 2022, zato vas na tem mestu vse lepo vabim na naše predvidene ture, ki jih imamo v objavljenem programu.


Zapisal:Vili Jurgec

Galerija slik pohoda

Pohod na Triglav 2021

V soboto, 24.7.2021 in nedeljo 25.7.2021, smo izpeljali dvodnevni pohod na Triglav. Tako, da vsaj delno izvedemo naše predvidene pohode kljub epidemiološkim razmeram. Pohod na Triglav izpeljemo vsako leto najmanj enkrat. To opazijo tudi ljudje od drugod, ki imajo željo osvojiti Triglav. Željo jim z veseljem izpolnimo kakor bi jo tudi našim občanom, a žal ni interesa ali zaupanja v izkušene vodnike PZS PD Cirkulane.

Pot se je začela v soboto ob 3.00 uri zjutraj izpred šole v Cirkulanah, se nadaljevala proti Ptuju, Slovenski Bistrici, Ljubljani, Mojstrani nato v dolino Krme do parkirišča (870 m.n.v.). Po krajšem okrepčilu, razdeljevanju opreme in nasvetov smo pričeli z vzponom.

Vzpon do vrha Triglava je potekal mimo pastirskega stana na Prgarca (1763 m. n.v.), kjer smo si odpočili. Vzpon smo nadaljevali po markirani poti čez kalvarijo proti domu na Kredarici (2515 m.n.v.). Pot nam je že dobro poznana in smo jo premagali v predvidenem času, ne glede na postanke, razgledovanja in občudovanja gorske narave. Na Kredarici je sledil počitek in nabiranje energije za vzpon na Triglav (2864 m. n. v.). Po dogovoru smo odložili odvečne stvari v nahrbtnike dali samo nujno, nadeli varnostne pasove, čelade in se v koloni podali proti vrhu. Pot do Malega Triglava (2725 m. n. v.), ki je tretji najvišji vrh v Sloveniji smo zlahka osvojili, nato smo varno nadaljevali proti Aljaževemu stolpu in varno dosegli naš cilj. Imeli smo lep razgled in veliko veselja, da smo osvojili streho Slovenije.

Seveda pa ob Aljaževem stolpu nismo pozabili »krstiti« letošnjih prvopristopnikov, narediti kakšne spominske fotografije in predvsem uživati v tistem občutku, ki ga lahko doživiš le na vrhu naše najvišje gore.


img 6827

Sledil je spust do doma na Kredarici. Uredili smo potrebno glede prenočišč in se polni lepih vtisov namestili.

Zvečer in ponoči smo uživali gostoljubje doma na Kredarici, naslednje jutro pa je sledila pot nazaj v dolino in proti domu.

Pot v dolino do avtobusa se je iztekla v pričakovanem času, kako dolgo bo trajala vožnja domov pa je bila uganka. Namreč sledil je postanek v Kranju. Pa se je vse dobro izteklo in dokaj hitro smo bili v prijazni restavraciji Gitadela, kjer smo z odličnim kosilom nadoknadili izgubljeno energijo.

V popoldanskih urah smo se varno vrnili v Cirkulane, zadovoljni da nam je spet uspelo brez kakršnih koli nevšečnosti, zato vas vabimo da se nam v prihodnje pridružite na naših pohodih.

Zapisal: Vili Jurgec

Galerija slik pohoda

Jezersko - Češka koča, Ledine - Logarska dolina

V četrtek, 15. 7. 2021, smo se rano zjutraj pohodniki Planinskega društva Cirkulane odpravili na izlet oz. pohod na Jezersko, ki se nahaja v bližini meje z Avstrijo, na območju med Karavankami in Kamniško-Savinjskimi Alpami. Jutro je bilo prijetno, tudi sonce je že kukalo izza oblakov in nas pozdravljalo na naši poti. Od pomladi smo prehodili nekaj manj poti kot prejšnja leta zaradi epidemije, zato smo bili polni novih pričakovanj, predvsem pa upanja, da bi si nabrali dovolj moči za današnji preskus vzdržljivosti in poguma.
S kombijem smo se peljali mimo Kranja, Preddvora, po dolini Kokre na Spodnje Jezersko, pot smo nadaljevali na Zgornje Jezersko do Planšarskega jezera,nadaljevali smo proti parkirišču pod postajo tovorne žičnice. Nad nami se je dvigala Ravenska Kočna in prvi žarki sonca so sramežljivo osvetlili bližnje vrhove. Češka koča je bila prva točka, ki smo jo želeli osvojiti. Na razcepu smo krenili navzgor čez gozdno poseko in hodili dobro uro skozi dišeč smrekov gozd. Kaj kmalu smo skozi nizko ruševje prišli do skalnatih sten, ob katerih je potekala planinska pot, ki je bila dobro zavarovana z jeklenicami. Pred nami se je odprl pogled na zasnežene Ledine. Med skalovjem je še cvetelo resje, podlesne vetrnice, repuši, alpske velese in navadne ciklame. Uživali smo v prekrasnem razgledu na vrhove in kmalu smo za zadnjim ovinkom zagledali streho znamenite Češke koče na Spodnjih Ravneh. Ob daljšem postanku smo se okrepčali, ter občudovali od sonca obsijano Babo, Ledine s snežišči, greben Dolgega hrbta. Opazovali smo poti, ki po meliščih in strminah vodijo na Grintovec, Kočno, Skuto… Skuta je še posebej mogočna in veličastna v svoji veličini.

img 6554

Opremil smo se z varnostnimi pasovi, čeladami in nadaljevali smo pot mimo Žrela na kočo na Ledinah. Kratkemu spustu do Slovenske poti je sledila razgibana pot ob jeklenicah in klinih. Imeli smo čudovit razgled na nižino na eni strani in vrhove na drugi strani. Bili smo ponosni nase, saj smo se preizkusili v treh pomembnih prvinah, vzdržljivosti, previdnosti in solidarnosti.
Prav z veseljem in še vedno lahkega koraka smo odšli do koče na Ledinah (Kranjska koča) in si privoščili počitek. Nad nami se je dvigala mogočna Velika Baba, pa Koroška in Kranjska Rinka.
Pot smo nadaljevali do Jezerskega in Savinjskega sedla, vremenske razmere so bile dokaj primerne z malo vročine, a mi smo pohiteti našega cilju naproti. Vseeno pa ob poti nismo mogli prezreti prekrasnih modrih sviščev in številnih cvetlic v skalah. Lepo smo napredovali proti Okrešlju, vmes opazovali čudovite vrhove: Turski žleb, Kamniško sedlo, Brano… Krajši postanek smo naredili ob skali z ploščami ponesrečenih na vaji gorske reševalne na Okrešlju. Nadaljevali smo proti gradbišču nove koče na Okrešlju, na poti proti Logarski smo se za krajši čas ustavili pri izviru reke Savinje. Nadaljevali smo proti Logarski dolini, prevladala je dobra volja in velika sreča v naših srcih, saj smo prava ekipa in vedno znova nam uspe doseči zastavljeni cilj… Bilo je nepozabno.
Hvala tudi naši tajnici za dostavo na izhodišče in čakanje v Logarski dolini.

Zapisal: Vili Jurgec

Galerija slik pohoda

Pohod na Peco

V soboto, 3. julija 2021, smo se ob šestih zjutraj ljubitelji gora PD Cirkulane zbrali pred šolo v Cirkulanah in se podali v naš prelep gorski svet. Naš cilj je bil osvojiti Peco, 2125 metrov visoko in šest kilometrov dolgo planoto – veličastno koroško goro, ki v notranjosti skriva nekdanje rudnike svinca in cinka.

Pot nas je vodila skozi Velenje proti Črni na Koroškem, vse do Podpece in naprej do parkirišča. Z kombijem smo se zapeljali visoko do Jakob, se opremili in se podali proti koči. Vreme je bilo lepo, sonce je že v zgodnjih jutranjih urah pokazalo svojo moč. Med hojo smo opazovali drevesa, naravo, fotografirali cvetje, prisluhnili petju ptic in pogovorom navdušenih planincev.
Do Doma na Peci, ki je na višini 1665 metrov, smo v lepem sončnem vremenu prišli kar malo zadihani, zato je bil nekaj minutni počitek še več kot koristen. Pred kočo je nekaj miz in klopi za oddih in okrepčilo. Posedli smo se okrepčali in po krajšem počitku nadaljevali pot proti vrhu.

Peca Članek

Napotili smo se do sedla v bližini Male Pece proti najvišjemu vrhu, 2125 metrov visoki Kordeževi glavi. Tam se nam je pogled ustavil na Olševi in Kamniško-Savinjskih Alpah v ozadju. Po razgledovanju, smo nadaljevali proti razcepu za zahtevno in zelo zahtevno pot. Zavili smo levo se opremili z opremo za samovarovanje, kot je predpisano za tako zahtevno plezalno pot. Kaj je lahko še lepšega kot se dotakniti skale in prisluhniti njeni nemi govorici? Med nami sta bila tudi dva mlada enajstletna planinca Žiga in Gal, ki sta uživala, se pridno varovala in uživala na pogledu na prepade, previse in razglede, ki jih lahko doživiš le v živo. Plezalni del poti smo vsi varno premagali in se po lepem malo vetrovnem vremenu podali proti vrhu. Na vrhu je bilo sončno, malo vetra in lep razgled na del Štajerske in domala na vso Koroško, na del Avstrije, Pliberk... Naredili smo nekaj fotografij in kar nekaj časa uživali na vrhu.

Nazaj smo se vrnili po položnejši poti mimo kažipota za avstrijski mejni prehod Knepsovo sedlo. Koča in seveda zaslužen počitek nas je kar klical k sebi. Le deset minut hoda od koče je Matjaževa jama na Mali Peci. Obisk pri Matjažu je zanimiv, še bolj pa je zanimiva pravljica o Kralju Matjažu. Ali bo res kdaj Matjaževa vojska vstala in pregnala krivico s sveta in povrnila zlate čase? Ja, to je veliko vprašanje, na katero lahko odgovori le pravljica. Naj živijo pravljice! Naj se Matjaževa brada ovije trikrat okoli mize ali celo devetkrat, potem pa naj vendarle vstane in srečno vlada slovenskemu rodu.

Kralja Matjaža smo pustili spati in se odpravili proti parkirišču. Tu smo se uredili, sedli v kombi in se podali proti domu. Opazovali smo naravo, prijetno kramljali in podoživljali naš prekrasno preživet dan. Upam, da v bodoče naša druženja večkrat ponovimo kakor je bilo pred epidemijo. V želji, da nas epidemija zapusti vas vse vabim na naše pohode naj bodo zahtevni ali manj zahtevni. Vse je mogoče, če je le volja. Več nas je lepše bo.

Zapisal in fotografiral: Vili Jurgec

Galerija slik pohoda