Utrinki iz planinskega pohoda na Brano

Logarska dolina, Okrešelj, Kamniško sedlo, Brana je bil pohod, ki smo ga planinci PD Cirkulane izvedli po društvenem planu pohodov. Zbrali smo se v soboto, 24.6.2017, ob 5.30 uri pred šolo v Cirkulanah. Kljub ne preveč dobri vremenski napovedi in ne preveč dobro izbranemu terminu za ta pohod smo se ga odločili izpeljati.
Pot nas je vodila skozi Ptuj, kjer sta se pridružili dve udeleženki in nato še člani PD Haloze. Od tu smo nadaljevali proti Slovenski Bistrici, kjer sta se pridružila še zadnja dva. Nadaljevali smo proti Logarski dolini.
S parkirišča smo se usmerili na široko turistično pot, ki se začne zložno vzpenjati. Po dobrih desetih minutah hoje smo prišli iz gozda v smeri doma na Okrešlju. Najprej smo prečili mostiček in se na drugi strani začeli vzpenjati. Po krajšem vzponu nas je pot pripeljala pod stene, od koder je sledilo prečenje do vrha slapa. Ta del je izpostavljen padajočemu kamenju. Pot je nato ponovno prečila Savinjo in se povzpne ob reki navzgor. Kmalu smo prišli do izvira Savinje, kjer smo ponovno prečkali vodo. Na drugi strani vodi pot v strnjen gozd in nas je po krajšem vzponu pripeljala do zimskega zavetišča na Okrešlju. Nadaljevali smo levo in v nekaj korakih smo bili pri domu na Okrešlju.

Brana
Pri domu smo se malo okrepčali in nadaljevali v smeri Kamniškega sedla. Kmalu smo bili na travniku kjer je razpotje. Nadaljevali smo levo v smeri Kamniškega sedla po poti, ki se sprva zmerno vzpenja skozi gozd in nato čez pas grmičevja. Pot se nato povsem položi in nas je v kratkem prečenju pripeljala do melišča po katerem se po dobro nadelani poti povzpnemo do vstopa v manj zahtevno steno. Naprej smo se povzpeli malo višje kjer je strmina nekoliko popustila. A je pot še vedno precej strma in izpostavljena padajočemu kamenju. Višje nas je pot pripeljala do strmega in v snegu za zdrs nevarnega melišča, katerega pa smo le prečili. Sledil je kratek vzpon po široki in nekoliko izpostavljeni polički za katero nas je pot pripelje na prostrana travnata pobočja Kamniškega sedla. Le nekaj korakov naprej pridemo na razpotje, kjer nadaljujemo (desno Turska gora in Brana) in smo se začeli v spenjati po melišču, te nekoliko zahtevnejši poti proti vrhu Brane. Po slabi uri smo dosegli vrh Brane - 2253 m.n.v. Sledil je tudi planinski krst, počitek z malico ter slikanje. Po krajšem počitku smo se lepo previdno spustili nazaj do Kamniške koče na Kamniškem sedlu. Sledil je počitek nato spust do koče na Okrešlju, ter nazaj v Logarsko dolino. Kot je bila vremenska napoved nas je zadnjo uro spusta spremljalo rahlo rosenje, kar nam je malo prijalo za manjšo ohladitev. Brez večjih naporov in brez poškodb smo že bili nazaj v Logarski Dolini.
Podali smo se proti domu, po nekaj kilometrih pobrali še člane PD Haloze, ter polni lepih vtisov s pohoda kramljali o lepotah, cvetju in razgledih, ki so nas spremljali na pohodu, kar je razvidno tudi iz fotografij. Želimo si še več takih pohodov. Veseli bi bili še večjega števila udeležencev. Predvsem pa, da se kot tudi tokrat brez poškodb vračamo domov.
Varen korak vam želim tudi na vseh naslednjih pohodih.

Napisal: Vili Jurgec

Galerija slik pohoda

Potopis pohoda na Ojstrc

V soboto, 10.6.2017 smo v skladu s planom pohodov realizirali pohod na Ojstrc (Hochobir), s svojimi 2139 metri najvišji vrh avstrijskega pogorja Obir. Dobili smo se ob 4.30 v Cirkulanah. Nadaljevali smo pot proti Slovenskim Konjicam, čez Vitanje vse do Slovenj Gradca, kjer smo naredili kratko »kava pavzo«. Kmalu zatem smo prečkali mejo in že smo si lahko ogledovali gorovje Pece še iz severne strani.

Obir

Pot smo nadaljevali do koče na Železni Kapli oz. Eisenkappler hutte, kjer smo parkirali in se pripravili na kratek vzpon. Pot skozi gozd je lepo urejena in vzdrževana, posebno zanimive so tudi markacije, ki spominjajo na avstrijsko zastavo. Morda jih je celo preveč. Ker je izhodišče bilo na višini cca 1500 metrov nmv, smo iz gozda hitro prešli v pas borovcev. Občudovali smo gorsko rastlinje, na drugi strani smo pa imeli viden cel pas Kamniško-Savinjskih Alp. Kmalu smo se povzpeli mimo ruševin nekdanje koče Rainer Shutzhaus, skozi prelaz in vse do vrha Obirja. Na vrhu stoji plošča s skalo okoliških vrhov in pa seveda tudi velik križ. Na hitro smo si ogledali celotno dravsko dolino, pomalicali ter se zaradi rahlega dežja odpravili nazaj.

Na poti proti Sloveniji smo opravili še manjši nakup na domačem boljšem sejmu, doma pa s podpisi pomagali mladenki ob vstopu v zakonski stan. Več pa povedo slike.

Napisal Aljaž Zidanšek

Galerija slik pohoda

Po Bračičevi poti ob občinskem prazniku

Pohod ob prazniku občine Cirkulane je že nekaj tradicionalnega v našem programu, je priložnost, da se predstavimo občankam in občanom ter ostalim društvom. Tudi letos smo se dobro razpoloženi v soboto, 27. maja, zbrali pred OŠ Cirkulane. Že zjutraj nas je pozdravilo sonce in naš planinski prijatelj Zlatko.

Z avti smo se odpeljali do domačije Bratušekovih v Paradižu, kjer se začne 2. etapa Bračičeve planinske poti. Tukaj nas je pričakal Marko s svežo kavico in »šilčkom«. Pot nas je vodila skozi Frjanovo šumo v dolino, čez travnik do cerkve sv. Elizabete (po domače Špete). Opazovali smo naravo in sosednje griče v vsej svoji lepoti. Griči so pokriti z dobro obdelanimi vinogradi, ki pokrivajo kar desetino površin. Tudi nepokošeni travniki, polni cvetlic in trav, vonj po pokošeni travi, živali, metulji, ki letajo od cveta do cveta, ti vzbudijo prijetne občutke. Kot bi se čas v naravi, v prelepi haloški pokrajini, ustavil.

Braciceva 2017

Od tod smo pot nadaljevali proti sedežu Radiokluba. Pri Kokolovih smo se usmerili desno v dolino in prišli do umetnega ribnika. Pot smo nadaljevali čez Okič, kjer smo imeli krajši postanek in čas za malico pri prijazni in zgovorni gostiteljici Petkovi Ani. V zelo toplem popoldnevu smo pot nadaljevali po asfaltirani cesti čez Slatino do Medvedovega Stanka. Pri Medvedovih so nas lepo sprejeli in pogostili z domačo kapljico in sladkimi dobrotami.

Tu se je prijetno zaključil še en naš pohod. Zadovoljni in z nasmehom na obrazu smo preživeli še eno lepo, sončno soboto v objemu zelenih haloških gričev.

Marjetka Mlakar

Nekaj slik pohoda

Ogledna tura na Lisco po zelo zahtevni planinski poti

Pa smo končno našli… čas, da smo se odpravili na plezalno pot na ostenju Lisce. Pot na kateri premagamo 123 m višinske razlike po petih raztežajih v povprečju s težavnostjo B/C in zadnjim delom s težavnostjo D/E.
Že na društvenem pohodu na Lisco v mesecu marcu smo izvedeli za to pot, ogledali smo si tudi njen cilj in od takrat nam je malo »pila živce«, le časa kdaj bi ji osvojili nekako nismo našli. Saj veste, ko ima čas eden ga nima drugi… in končno sva imela čas dva, pa še tretji se je pridružil.

LiscaFerata 

Pot je resnično vredna obiska, speljana na zelo premišljen način. Iz vsakega težjega dela je možno sestopiti in ga obhoditi po lažji poti.

Po postanku na planinski postojanki na Lisci, obisku vrha smo sestopili po Pastirčkovi poti. In kot se spodobi sva za Aljažem sklenila, da v plan za naslednjo sezono predlagava pohod na Lisco po Pastirčkovi poti in sočasno za tiste, ki bi to želeli in se seveda primerno opremili, po zelo zahtevni planinski poti.

Nekaj slik iz pohoda

Pripravil: Ivo Zupanič

Cirkulane: Jubilej Planinskega društva

Prispevek novinarke Eve Milošič v Štajerskem tedniku ob našem prazniku:

Člani Planinskega društva (PD) Cirkulane so v stari cirkulanski večnamenski dvorani pripravili slovesnost ob desetletnici delovanja društva. Sprehodili so se skozi spomine in smelo zastavili delo za naprej.
Na prireditvi so s pesmijo in plesom nastopili učenci Osnovne šole (OŠ) Cirkulane-Zavrč, nekdanji učenec te šole Nejc Kralj in Haloški muzikanti. Predsednik PD Cirkulane Vili Jurgec je v slavnostnem govoru spomnil, da pot ni bila vedno lahka: »Pred desetletjem je bilo novoustanovljeno društvo povsem brez sredstev, brez društvenih prostorov ter tudi brez organizacijske in planinske tradicije. Imeli pa smo izredno veliko dobre volje za delo, navdušenja in zagnanosti. Na pomoč nam je priskočila lokalna skupnost, pomagali so nam tudi donatorji; tako smo lahko pričeli z izobraževanjem strokovnega kadra. Pridobili smo vodnika Planinske zveze Slovenije z A-, B- in D-kategorijo ter dva vodnika z A-kategorijo, pet markacistov in tri varuhe gorske narave.«

10 let pd cirkulane

Vir slike: Štajerski tednik


Na ustanovnem sestanku društva leta 2007 se je zbralo 16 članov, ki so za svojo zastopnico izvolili Darko Jurgec. Odtlej je število članov samo še raslo; danes jih je okoli 70, tej številki pa je treba prišteti še okoli 30 otrok, vključenih v mladinski oddelek v osnovni šoli. Poleg tega v okviru društva deluje še vodniški, markacijski in odsek za varstvo gorske narave, društvo pa zgledno sodeluje s planinskimi društvi iz bližnje in daljne okolice. Cirkulanski planinci so doslej organizirali številne pohode po domačih halozah, slovenskem visokogorju in sosednji Hrvaški, ustrašili se niso niti zimskih odprav.  "V naše gore smo vsako leto popeljali do 300 planincev, " je povedal predsednik društva. V počastitev jubileja so se lani odpravili na najvišji in eden najbolj zaželenih vrhov Alp Mont Blanc.

Za najmlajše planince PD Cirkulane v sodelovanju z mentorji osnovne šole in ob finančni pomoči občine organizira dvodnevni tabor in najmanj dva izleta. Ravnateljica cirkulansko-završke šole Suzana Petek je poudarila, da odlično sodelujejo: "Naša šola podpira planinstvo in omogoča interesno dejavnost Mladi planinec na obeh lokacijah, tako v Cirkulanah kot v Zavrču. Planinstvo promovira kot eno izmed oblik zdravega življenjskega sloga med učenci. PD cirkulane sodeluje pri pripravi in izvedbi planinskih taborov, vzgaja učence v planinskem duhu in jim ponuja osnovna planinska znanja. S šolo sodeluje tudi na pohodih prijateljstva in pohodih mladinskega odseka." Za prihodnja desetletja PD Cirkulane se tako ni bati...

Predsednik Planinskega društva Cirkulane Vili Jurgec je vsem, ki so v mozaik uspehov društva vgradili svoj kamenček, izrekel zahvalo. Priznanja društva so prejeli Mihaela Letonja, Danilo Milošič, Občina Cirkulane, OŠ Cirkulane-Zavrč in Mesarija Franc Kokol. Pohvale Planinske zveze Slovenije (PZS) so prejeli Stanko Bratušek, Vida Bratušek, Peter Horvat, Gregor Jurgec, Milan Jurgec, Vera Kolednik in Marko Stramič. Bronaste častne znake PZS so prejeli Marjeta Emeršič, Stanislav Emeršič, Franc Hameršak, Božidar Horvat, Darka Jurgec, Franc Levičnik, Marjetka Mlakar, Jože Mlinar, Maja Tašner in Ivo Zupanič.

Vir: https://www.tednik.si/druzba/5565-cirkulane-jubilej-planinskega-drustva (pridobljeno 4.5.2017)

Slike prireditve iz spletne galerije