Planinski pohod na Ivanščico
V soboto, 21.5.2016, smo z mladimi planinci izpeljali planinski pohod na Ivanščico, ki smo ga načrtovali že v jesenskem času preteklega leta.
Na pot smo se podali izpred šole v Cirkulanah, državno mejo prečkali na Cvetlinu in po kakšni uri vožnje pričeli pohod pri vodnem zbiralniku v kraju Prigorec. Pot nas bo vodila po Mrzljaku, po tematski poti do vrha Ivanščice kjer je planinska postojanka, razgledni stolp, informativna tabla, razgledno mesto…
Čudovita pomladanska narava, vonj po odcvetele čemažu in na trenutke strma pot je minevala v dobrem razpoloženju. Sonce nas je obdarilo z obilo žarki, ki so se prebili skozi mogočne krošnje dreves in nas vedno znova napolnili s pozitivno energijo. Imeli in vzeli smo si čas za počitek ob poti, malico, postanek pri Černih mlakah kjer je bojda vzletišče coprnic – mi sicer nismo videli nobene in kaj hitro smo prišli na cesto kjer je označba 1000 m.n.v. in od tu do Pasaričevega doma na višini 1054 m.n.v ni bilo več daleč.
Na vrhu smo si odpočili, okrepčali, žigosali dnevnike in se podali na razgledni stolp in nato na razgledno mesto. Največji vtis pa so na nas naredili jadralni padalci, ki so se prav tako kot mi odločili ta čudoviti pomladanski dan izkoristiti za svoje druženje in tekmovanje. Pa še en dogodek je potekal sočasno, kolesarski maraton na Ivanščico. Skratka imeli smo možnost spoznati dva atraktivna športa in morda se bo kdo od naših mladih planincev navdušil za katerega od njih.
Povratek smo opravili po isti poti. Kakšno pot smo opravili pove podatek, da smo na vrh potrebovali dve uri – upravičeno se lahko pohvalimo, da je to predviden čas poti za odrasle udeležence, za povratek pa smo potrebovali zgolj eno uro.
Na poti domov smo si ogledali še Frišičev mlin, delček tehnične kulturne dediščine ohranjen za mlajše rodove. Med pohodom smo naredili veliko fotografij, nekaj teh si lahko ogledate v galeriji slik.
Mladi planinci in spremljevalci Sergeja, Maja in Ivo se zahvaljujemo Planinskemu društvu Cirkulane za poravnavo stroškov prevoza našega pohoda. Bilo je lepo, komaj čakamo prve počitniške dneve, ko se bomo podali na planinski tabor.
Zapisal: Ivo Zupanič
Udeležili smo se Pohoda prijateljstva 2016
Mladi planinci in številni člani našega planinskega društva smo se udeležili prireditve Pohod prijateljstva 2016. Dogodek vključuje tudi krajši pohod katerega po tradiciji vodimo vodniki PZS iz Planinskega društva Cirkulane.
Na spletni strani OŠ Cirkulane-Zavrč je zapisano: "Za nami je izjemen dogodek, kot ga že dolgo ni bilo. POHOD PRIJATELJSTVA 2016 je več kot uspel in skoraj 1000 udeležencev je preživelo čudovit in pester dan. Vsebinsko je bila prireditev zelo bogata in vsak je lahko našel nekaj zase. Najprej smo prehodili čudovito pot po haloških gričih od Borlskega gradu do šole v Zavrču. Tam nas je čakalo izredno pestro dogajanje. Videli smo skoke s padalom, jahali konje in se vozili s kočijo, plezali po plezalni steni, pomerili smo se v zanimivih spretnostnih igrah, kjer so najspretnejši prejeli nagrade, ustvarjali in se igrali v otroški igralnici in ustvarjalnicah, delavnicah društva gospodinj, na stojnicah degustirali domače proizvode, kot so kruh, pecivo, mesnine in čebelarski izdelki…" Povezava na prispevek na spletni strani OŠ Cirkulane-Zavrč
Srečanje mladinskih odsekov Podravja
Učenci planinskega krožka Cirkulane-Zavrč smo se v soboto,9.4.2016,udeležili srečanja mladinskih odsekov Podravja. Srečanje je letos organiziralo PD Maks Meško Ormož.
Mladi planinci smo se zbrali ob 9.45 na železniški postaji v Osluševcih, pred starim vagonom, ki danes služi kot muzej. Ob prihodu smo najprej prisluhnili pozdravnemu govoru, nato je sledil kratek kviz na temo Slovenske železnice. Sledil je ogled muzeja v starem vagonu.
Pred muzejskim vagonom. Foto: Vili Jurgec
Razdelili smo se po skupinah in pričeli s pohodom v smeri Podgorci na Ritmerk, kjer je kontrolna točka OPP, na višini 267 m. Tukaj so nas pogostili s toplim čajem, z domačim rženim in mlečnim kruhom ter zaseko. Po dvournem pohodu nam je malica zelo teknila.
Po enaki poti smo se vračali na začetek naše poti, kjer so nas čakali prevozi za vrnitev proti domu.
Med potjo smo opazovali prečudovito naravo, ki se je začela prebujati v svojih spomladanskih barvah. Utrjevali smo naše znanje iz orientacije in so ogledali kužno znamenja, ki je postavljeno v spomin na kugo.
Tudi vreme nam je dobro služilo, temperature so bile ugodne za pohod. Tako smo si nabrali sveže spomladanske energije.
Zapisala: Sergeja Perkovič
Izlet mladih planincev na Šmartno na Pohorju
V soboto, 7.11.2015, smo končno izpeljali prvi planinski izlet mladinskega odseka v tem šolskem letu. Zakaj končno? Planirano prvo izvedbo je preprečilo deževno vreme, planirano drugo izvedbo nepredvidljive razmere na meji … Čeprav je datum našega izleta sovpadal z datumom društvenega pohoda, in smo s tem našemu neutrudnemu predsedniku društva naložili še dodatno delo, smo izlet po gozdni učni poti Bojtina uspešno izpeljali in tako dobro štartali v novo sezono. Mentorje pa še posebej veseli vključevanje novih mladih planincev iz cirkulanskega in završkega območja.
Na pot smo se podali izpred šole v Cirkulanah. Sončno jutranje vreme je obetalo dobro vzdušje na izletu. Takšno je tudi bilo. Razporedili smo se v dva kombija in vožnja naši pustolovščini nasproti se je začela. Po kakšni slabi uri vožnje smo pričeli pohod pri izhodiščni točki v Bojtini na Šmartnem na Pohorju. Gozd, njegove pojavne oblike in gozdni prebivalci ter življenje ljudi nekoč in danes sta glavni temi gozdne učne poti. Ob poti smo spoznavali različne vrste gozda, drevesa in grmovnice, ki gozd sestavljajo.Opazovali smo naravne pojave, kot tudi posege ljudi v krajino.
Tako smo si ogledali oglarsko kopo, ribnika, brunarice…posebno zanimiv pa je Šetorov mlin z vodnim kolesom. Po ogledu mlina smo nadaljevali po gozdni stezi, opazovali in spoznavali drevesne vrste, se podali čez pašnik do solnice za divjad in do rimskega kamnoloma. Pot smo nadaljevali do Kresnikovih lip proti Ferdinandovi domačiji. In tu se naša krožna učna pot konča – lahko pa se podaljša do cerkvice sv. Uršule na nadmorski višini 1007 m.
Mi pa se ne damo kar tako! Seveda smo si zadali izziv premagati višino 1000 m.n.v. in to nam je tudi z lahkoto uspelo. Pri cerkvici sv. Uršule je ostalo še dovolj energije za brezskrbno lovljenje in podobne včasih že pozabljene otroške igre.
Povratek v dolino je minil hitro, zanimive stvari smo si še enkrat pogledali, obudili spomin in še enkrat poimenovali že videno in kmalu smo bili na izhodišču.
Novi člani so poleg čestitk za uspešno opravljen prvi podvig prejeli še članske izkaznice in dnevnike Mladi planinec. Verjamem, da bodo v njih zabeležili še veliko tako lepih izletov, kot je bil ta.
Seveda pa se v planinski krožek še vedno lahko pridružite in z nami doživljate toplino druženja, koristnost rekreacije in lepote neokrnjene narave.
Zapisal: Ivo Zupanič
Predstavitev našega društva učencem
V okviru prireditev ob Tednu otroka smo naredili predstavitvi planinskega društva učencem OŠ Cirkulane-Zavrč. Na spletni strani šole so zapisali:
Teden otroka smo na naši šoli pričeli s predstavitvijo planinskega društva Cirkulane. Predsednik društva, gospod Vili Jurgec, nas je obiskal na obeh lokacijah in na kratko predstavil dejavnosti, s katerimi se v društvu ukvarjajo. Učence od 4. – 9. razreda je prijazno povabil k sodelovanju in vpisu v planinski krožek, ki na naši šoli deluje že več let in ga na lokaciji Cirkulane vodita mentorja Maja Tašner in Janez Zupanič. V letošnjem šolskem letu pa nameravamo planinski krožek razširiti še na lokacijo Zavrč, kjer se skupnih pohodov že veseli tudi nova mentorica, Sergeja Perkovič.
Na predstavitvi so lahko učenci videli fotografije z dvodnevnih taborov, ki so bili izpeljani v preteklih letih. Ogledali so si lahko opremo, ki jo planinec potrebuje in dobili osnovne informacije o obnašanju v gorah in nevarnostih, na katere moramo biti pozorni. Nekateri so lahko oblekli tudi plezalni pas in samovarovalni komplet, ki planincu služi za varovanje na planinskih poteh, ki so opremljene z jeklenicami.
Vsi, ki vas pohodništvo in uživanje v neokrnjeni naravi zanima, se lahko še vedno pridružite planinskemu krožku! Vabljeni!
Vir: spletna stran OŠ Cirkulane-Zavrč
Tabor MO na Veliki Planini 2015
Letošnji tabor mladih planincev MO PD Cirkulane je potekal v petek, 26. junija, in v soboto, 27. junija 2015. Preživeli smo dva čudovita dneva na Veliki Planini in uživali gostoljubje osebja Domžalskega doma.
Na pot smo se odpravili z manjšim avtobusom izpred šole v Cirkulanah in se odpeljali naši dogodivščini nasproti po avtocesti do izvoza Šentrupert in naprej proti Mozirju, kjer smo naredili manjši postanek, nato proti Lučam in do Volovljeka.
Potrebno se je bilo opremiti, preobuti, nadeti nahrbtnike in že smo se podali po gozdni poti proti Mali Planini in kaj kmalu, po kakšni uri hoje, smo uzrli tiste čudovite pastirske koče, prva vodna zajetja in seveda posamezne skupine krav in teličkov, katerih oglašanje in zvonjenje zvoncev smo občasno slišali že preden smo prišli iz gozda.
Pred Domžalskim domom na Mali planini
Vreme nam je dopuščalo lenobno hojo in razgledovanje po mili volji tako, da smo v Domžalski dom prišli nekoliko kasneje, kot smo se nadejali. Počitek na terasi doma in malica sta se prilegli in po prejemu ključev sob, smo se razporedili po njih.
Sledil je krožni pohod po Veliki Planini. Najprej do markantne cerkvice Marije Snežne. Sledil je sprehod skozi pastirsko naselje do jame Vetrnica, v kateri je še vedno sneg in so jo nekoč pastirji uporabljali kot naravni hladilnik. Nato smo se podali proti najvišji točki planote na Gradišče 1666 m.n.v., kjer smo po vetrnici preverili, ali smo med razgledovanjem pravilno prepoznali okoliške gore. Potem smo se proti našemu domu že malce prijetno utrujeni, nadihani svežega gorskega zraka in osončeni, počasi podali po zelenem robu in med potjo občudovali in prepoznavali gorsko cvetje in drugo rastlinje.
Počitek, urejanje sob, dogovarjanje, katera postelja je »moja«…in ob pol šestih spet zbiranje pred domom za naslednjo ekspedicijo. Pred tem pa še obvezno žigosanje, tako na roko, da se ve. Tokrat v spremstvu oskrbnikovega prijatelja Mirana do gospe Francke – pastirice in predelovalke mleka. Bila nas je zelo vesela in nam je ponudila mleko, kislo mleko, povedala nam je, kako živi, kako poteka delovni dan pastirja, da skrbi za 28 krav… bili pa smo malo prerani, zato nam ni mogla pokazati molžo na roke.
Polni lepih vtisov smo se poslovili in se odpravili nazaj v dom, kjer nas je že čakala obilna in okusna večerja. Po večerji smo ostali v jedilnici in si priredili večerno animacijo. Najprej kviz v med tremi ekipami, sestavljenimi iz vseh udeležencev pohoda razen vodnikov, ki smo si razdelili vloge tako, da smo bili spraševalci, komisija, skrbeli za zapisnik…in za vse, kar se za planinski kviz spodobi. Sledila je igra branja iz listkov, na katerih so »malce čudna« vprašanja in »še malce bolj čudni« odgovori po naprej dogovorjenem vrstnem redu…veliko smo se presmejali. In po tem…ne, ni še bilo konec…še plesno gibalna igra okoli stolov in v trenutku, ko se živa glasba (za katero je tudi bilo poskrbljeno) prekine, je treba sesti, le stolov ni dovolj. Kdor ne sedi, izgubi.
Saj bi po vsem tem šli spat pa je bila noč tako lepa, zato smo se opremili z baterijskimi svetilkami in se odpravili na nočni pohod, ki je bil prava dogodivščina pred spanjem. Po vrnitvi v dom pa zares, le še umivanje in spanje.
Drugo jutro bujenje okoli osme ure, umivanje in zajtrk. Pospravljanje sob in krajši sprehod do Črnuškega doma. Postanek, sladoled, ogled okolice…in počasi nazaj v Domžalski dom, pospravljanje, pregled opreme, čiščenje in ocena sob ter počasi nazaj v dolino.
Prijazni šofer nas je že čakal na izhodišču, pomagal nam je naložiti opremo in že smo se odpeljali v Afriko. Ja, ja, prav v Afriko…no, seveda, picerijo s tem imenom. Tu smo se okrepčali in pot do doma nam je bila potem še krajša.
Bilo je zelo lepo. Hvala vsem, ki ste pomagali in podprli letošnji dvodnevni tabor mladih planincev. Hvala PD Cirkulane za pokritje stroškov prevoza in polovice stroškov bivanja. Še posebej hvala predsedniku društva Viliju za pomoč pri organizaciji, Zlatku za pomoč pri vodenju. Letošnji tabor sva organizirala in vodila Maja in Ivo.
Zapisal: Ivo Zupanič
Še nekaj slikovnih utrinkov iz galerije slik
Pohod na Lovrenška jezera
Člani planinskega krožka naše šole, ki je organiziran v okviru mladinskega odseka PD Cirkulane smo se v soboto, 15. novembra 2014, podali na pohod na Lovrenška jezera.
Lovrenška jezera so šotno barje na vrhu Pohorja, kjer se med ruševjem zrcalijo manjša jezerca. Mahovita šotasta tla, plazeče borovje, čokate, z lišaji porastle smreke in razmetana jezerca so značilnosti tega dela Pohorja, ki si jih je vredno ogledati.
Zbrali smo se pred cirkulansko šolo in se z avtobusom odpeljali proti Rogli in od tod do koče na Pesku. Sprejelo nas je hladno pozno jesensko jutro, ki sta ju spremljala megla in veter. Iz nahrbtnikov smo vzeli dodatna topla oblačila, se primerno oblekli in zaščitili ter se podali na pot.
Kljub vsemu smo z dobro voljo prehodili vso pot in uživali v lepotah jesenske narave predvsem pa se naužili svežega zraka ter občudovali lepoto Lovrenških jezerc.
Zapisal: Ivo Zupanič
Pohod na Strahinjčico
V soboto, 31.05.2014, smo se z učenci planinskega krožka podali na pohod v sosednjo Hrvaško na Strahinjčico in v Krapino.
Po prehodu mejnega prehoda Gruškovje smo zavili v Podgorje kjer smo na parkirišču pred šolo pripravili opremo in se po nezahtevni poti podali proti Jelenskim pečinam od koder je prelep razgled na Hrvaško Zagorje.
Po okrepčilu in razgledovanju smo nadaljevali pot do Planinskega doma na Srtrahinjčici, ki je na nadmorski višini 618 m. Do njega vodi ozka, gozdna pot, ki ravno v tem času kaže vso svojo bujno vegetacijo tako, da smo ves čas poti lahko opazovali cvetoče rastlinje in druge lepote, ki jih ponuja neokrnjena narava.
Daljši postanek na domu smo izkoristili za oddih, okrepčilo, žigosanje dnevnikov, nabiranje gozdnih jagod, razgledovanje in podobne prijetne stvari, ki jih lahko doživimo le na planinskih pohodih.
V dolino smo se vrnili isti poti, se preobuli in preoblekli in že smo drveli novi dogodivščini nasproti. Ogledali smo si nahajališče in muzej Krapinskih neandertalcev. Zelo zanimivo zasnovan muzej, ki nas popelje skozi zgodovino nastanka naše galaksije do danes s poudarkom na najdbah ostankov pračloveka – neandertalca. Muzej je vrhunsko multimedijsko opremljen in je res vreden ogleda.
Po odhodu iz prostorov muzeja smo se sprehodili še po učni poti, naredili nekaj fotografij, obiskali stojnice in si privoščili sladoled in napočil je trenutek odhoda proti domu. Bilo je lepo!
Mentorja planinskega krožka Maja Tašner in Ivo Zupanič, se za podporo pri organizaciji pohoda zahvaljujeva PD Cirkulane in šoli ter pomočnikom Viliju Jurgecu, Zlatku Bezjaku in Marjetki Mlakar.
Zapisal: Ivo Zupanič
Več slikovnih utrinkov v galeriji slik
Srečanje mladih planincev 2014
V soboto, 12. 4. 2014, je bilo srečanje osnovnošolskih planincev MDO Podravja in MDO Pomurja. Tudi člani mladinskega odseka pri planinskem društvu Cirkulane smo se ga udeležili. Tokrat pa smo k udeležbi povabili tudi starše - člane planinske organizacije.
Pred šolo v Cirkulanah smo se zbrali ob 7.30, vrnitev je bila po planu ob 15.00. Hvala staršem, ki ste poskrbeli za varen in pravočasen prihod otrok na zborno mesto in prevoz domov po povratku pred šolo. Kljub bojazni, da nam bo zagodlo vreme in da bo srečanje prestavljeno se to ni zgodilo in je vreme pokazalo svoj prijazen obraz v zadovoljstvo vseh udeležencev kot organizatorjev.
V Lovrencu na Pohorju, smo se podali na dvourno potepanje po okolici nato pa smo se družili in igrali pri lovskem domu na Rdečem Bregu. Tudi okrepčilo in uživanje v delavnicah in družabnih igrah v katerih smo se lahko pomerili z ostalimi osnovnošolci iz Podravja in Pomurja ni izostalo. Posebej zanimiva in obiskana je bila »žičnica«, ki so jo pripravili člani Gorske reševalne službe in »akrobatska« hoja po ozkem traku. Druženje je trajalo do 13.30, nato smo se po bližnjici vrnili proti avtobusu.
Hvala PD Cirkulane za organizacijo prevoza z avtobusom in poravnavo stroškov prevoza. Prav tako hvala vodnikoma Viliju in Božidarju za pomoč pri vodenju in hvala udeleženima staršema za pomoč na pohodu. Hvala tudi mentorici Maji za organizacijo srečanja, ki se žal ni mogla družiti z nami.
Pohvaliti je potrebno tudi udeležence, ki so z zglednim vedenjem naredili naše srečanje prijetno za vse.
Zapisal: Ivo Zupanič
Pohod mladih planincev na Žavcarjev vrh
V soboto, 13. aprila 2013, smo se odpravili na pohod na Žavcarjev vrh. Žavcarjev vrh je 915 metrov visoka gora, ki se nahaja severno od reke Drave na pobočjih Kozjaka. Izpred šole smo se odpravili zjutraj ob 7,00 uri. Vozili smo se okrog 2 uri, saj smo se malo izgubili. Ko smo prišli v kraj Gaj, kjer je bilo našo izhodišče smo se najedli in nekaj popili ter se odpravili na pot. Do Doma na Žavcarjevem vrhu smo hodili nekako dve uri in ko smo prišli smo se okrepčali s čajem in sadjem. Po malici so se začele igre.
Naša šola je imela samo eno ekipo saj nekateri nismo hoteli sodelovati. Igre so bile zelo zanimive in smešne. Naša ekipa je zmagala v dveh igrah in za nagrado dobila majice. Bili so zelo prijazni in so nam prislužene majice iz ene zmage podarili. Zmagali so v igri z balonom in v igri s skakanjem v paru z zavezanimi nogami. Ko so se igre zaključile smo vzeli svoje stvari in se odpravili v dolino. Na poti smo tudi peli saj smo tako pozabili na čas in rahlo utrujenost, ki se je začela pojavljati. Ob prihodu v dolino smo si v snegu očistiti čevlje, saj smo hodili po blatu. Ker nas kombi ni čakal na izhodišču so spremljevalci morali poklicati šoferja, kar sploh ni bilo enostavno saj v dolini ni bilo signala in smo na kombi čakali kar nekaj minut. Čas pa je vseeno hitro minil in ko je kombi pripeljal smo se vkrcali in se odpeljali proti domu. Domov v Cirkulane smo se vozili kakšno uro. Tu so nas že čakali straši, ki so nas odpeljali ali pospremili domov.
Naš kratek izlet je bil super. Zelo sem uživala in mislim, da tudi drugi.
Nina Gorenjak 7. a (2012/2013)
Pohod Ravna gora-Trakošćan
V soboto, 16.11.2013 smo se učenci krožka Mladi planinec podali na pohod na Ravno goro in v Trakošćan. Učenci smo se ob 8:00 zjutraj zbrali pred šolo. Ko smo bili vsi, smo se z avtobusom peljali proti sosednji Hrvaški.
Vzdušje na avtobusu je bilo lepo. Z nami so šli trije spremljevalci, mentorja Maja Tašner in Janez Zupanič in poznavalec terena Zlatko Bezjak. Ko smo izstopili iz avtobusa, smo se najprej primerno obuli in oblekli, potem pa se podali na pot. Najprej smo hodili po asfaltirani cesti, kmalu pa po gozdni poti. Hodili smo počasi in se tudi večkrat ustavili. Vreme je bilo oblačno in megleno a smo kljub temu nadaljevali pot. Prišli na vrh smo šli v Filićev dom, kjer smo si odpočili, pojedli sendviče, spili sok in žigosali Dnevnike mladega planinca. Imeli smo tudi čas za pogovor. Potem pa smo se počasi odpravili nazaj v dolino po drugi poti in vmes še obiskali vrh imenovan Križ v predelu Velikih sten. Ko smo se vrnili do avtobusa smo se preoblekli in odpeljali v Trakošćan.
Najprej smo si šli ogledat notranjost gradu. Grad smo si ogledali sami, nekaj zanimivosti pa nam je pojasnil naš mentor. Grad in zbirke v njem so bile zanimivi in lepe. Ogledali smo si kuhinjo, jedilnico, spalnico, knjižnico, salone, lovsko sobo, zbirko orožja in še kaj. Po končanem ogledu gradu, pa smo se sprehodili ob jezeru in se ustavili na pomolu, kjer smo popili kakšno pijačo ali pa samo klepetali. Na poti proti avtobusu smo se oglasili še pri stojnici, kjer smo si kupili kak spominek.
Sledila je pot proti domu čez mejni prehod v Cirkulane, kjer so nas že čakali starši in nas odpeljali domov. Mislim, da bo ta pohod vsem ostal v lepem spominu.
Urška Brodnjak 8.a (2013/2014)