Dvodnevni tabor mladih planincev 2026

V petek, 9. 10. 2026, smo se s planinskim krožkom podali na dvodnevni planinski tabor na Golte. Odhod avtobusa izpred šole v Cirkulanah je bil ob 8.00. Drugi dan, v soboto, 10. 10. 2026, smo se bomo vrnili v popoldanskih urah.

Avtobus nas je zapeljal do Mozirja, kjer smo naredili krajši postanek nato pa smo z vožnjo nadaljevali na Golte do parkirišča pri, žal zapuščenem, Alpskem vrtu na Golteh. Pohiteli smo do Mozirske koče, kjer nas je sprejela prijazna namestnica oskrbnice in nam razkazala planinsko postojanko in nas seznanila z domskim redom. V Mozirski koči smo imeli rezervirano nastanitev, večerjo, prenočitev, zajtrk ter kosilo naslednji dan. Pa so nas prijetno presenetili in nas brezplačno pogostili s toplim obrokom ob prihodu, ki se je v meglenem in rahlo deževnem vremenu še kako prilegel.

In ravno omenjeno vreme nam je nekoliko spremenilo vrstni red planiranih aktivnosti. Najprej smo v prostorih koče prikazali mladim planincem varovalno opremo, in ne samo to, opremo smo seveda tudi preskusili na improvizirani vrvni ograji. Spoznali so vponko, varnostni pas, čelado, samovarovalni komplet, vodniške vrvice, trakove… Mladi planinci so se preskusili v vezanju vozlov, preklapljanju in varovanju na vrvni ograji in se predvsem zabavali.

Kljub izredno prijetnemu ambientu planinske postojanke smo radovedno pogledovali skozi okna in spremljali vreme. Ugotovili smo, da bo planirani pohod na Boskovec potrebno preložiti na naslednji dan. Se je pa vreme toliko umirilo, da smo lahko opravili krajši krožni pohod do pastirskega stana in si nazaj grede ogledali ledenico ter se poučili čemu je služila nekoč.

Po vrnitvi v kočo malo prostih aktivnosti in nato tradicionalni planinski kviz. Razveseljivo je, da mladi planinci vsako leto v kvizu pokažejo več znanja in da nikoli ne zmanjka tekmovalnega duha. Tokrat sta drugo mesto delili dve ekipi poleg zmagovalne, ki je bila boljša zgolj za eno samo doseženo točko.

Seveda pa je med posameznimi aktivnostmi bilo tudi dovolj časa za druženje v sobi s skupnimi ležišči, v prostoru za druženje in v jedilnici. Pa še nekaj je potrebno na tem mestu povedati. Mladi planinci niso imeli s seboj telefonov in podobnih komunikacijskih naprav… in prav nič jih niso pogrešali.

Sledila je okusna večerja, ki je še kako teknila. Po večerji pa nadaljevanje aktivnosti. Sledil je težko pričakovani nočni pohod z lučkami. Prav zanimiv ve biti sprehod v temi, opazovanje zvezdnega neba, ki je vlival upanje na izboljšanje vremena v naslednjem dnevu. Del sprehoda smo naredili z ugasnjenimi lučkami. Sledilo je fotografiranje, saj s spretno rabo lučk in fotoaparata lahko ustvarimo zanimive svetlobne efekte in prav posebne fotografije.

Potem pa vrnitev v kočo in umivanje ter spat! Ne ne, na naših planinskih taborih ni nikoli tako. Takrat se začnejo družabne igre, ki se jih mladi planinci v vseh teh letih niso naveličali. Ena takšnih je ples okoli stolov dokler se sliši »živa muzika«. In druga »krava številka…« No po vsem tem, pa je ura že res pozna in res sledi umivanje, pogovor o preživetem dnevu in nočni počitek.

Novo jutro, nov dan. Eni budni malo prej, drugi bi še malo poležali, ampak do zajtrka smo bili vsi pripravljeni in polni pričakovanj. Kljub malce hladnejšemu jutro pa se je že nakazoval jasen dan z meglo tam nekje daleč v dolini. Vedeli smo, da bomo lahko izpeljali želeni pohod na Boskovec, ki ga po okusnem zajtrku seveda tudi smo.

Primerno smo se oblekli, opremili, odložili odvečno iz nahrbtnikov in se pogumno podali na najvišjo točko planote Golte, ki je na nadmorski višini 1587 metrov. Na poti smo spoznavali planinske oznake, markacije, kamnite dedce, občudovali jesensko gozdno rastlinstvo, drevesne vrste in seveda upoštevali navodila vodnika in ostalih spremljevalcev. Vmes smo opravili razgledovanja, si s ptičje perspektive ogledali termoelektrarno Šoštanj, umetna jezera in prečudovito okolico Šaleške doline. Kaj kmalu smo prisopihali na vrh. Odločili smo se za krožno pot nazaj, ki je zaradi položnosti nekoliko daljša. Predvsem pri spustu je to pomembno, saj je pot bila zaradi dežja prejšnjega dneva mokra in na nekaterih mestih  spolzka. Prav prijetno utrujeni in vsi ponosni na svoj dosežek, smo se vrnili v našo Mozirsko kočo, kjer je iz kuhinje prav omamno dišalo.

Sledilo je okusno kosilo in pospravljanje opreme ter sob v naši postojanki. Čeprav srce vedno vleče tja, kjer je najlepše – domov, smo za trenutek vsi želeli, da bi še ostali. Vendar vsega lepega je enkrat konec. Tako smo se polni lepih vtisov podali na parkirišče in se vkrcali na naš prevoz ter se odpeljali proti domu.

Mentorja mladih planincev Maja in Ivo se zahvaljujeva predsedniku PD Cirkulane in vodniku Viliju za ves trud, ki ga je vložil, da je tabor tako lepo uspel kakor tudi spremljevalcema Alojzu in Aljažu.

Zapisal: Ivo Zupanič

Galerija slik pohoda (foto: Aljaž Zidanšek, Maja Tašner in Ivo Zupanič)

Četrtošolka Leni je svoje vtise iz tabora zapisala tako:

Planinski tabor mladih planincev na Golteh

V petek, 9. 10. 2026 je bil za nas planince prav poseben dan. Zjutraj smo prišli v šolo in pričakal nas je avtobus. Naša planinska dogodivščina se je lahko začela. Ob 8.00 smo se odpeljali iz Cirkulan proti Goltem. Avtobus nas je odložil za malico na prvi postaji. Pot na Golte je bila dolga in končno smo prispeli. Ko smo vstopili v Mozirsko kočo, nas je pričal okusen topel obrok. Nato smo si ogledali sobo. Da bi bil naš dan še bolj zanimiv, sta nam gospod Vili in učitelj Ivo predstavila planinsko opremo.

Čez nekaj časa smo se odpravili na krajši pohod. Ko smo prišli nazaj v kočo, smo se lahko malo poigrali. Sledil je kviz planincev, v katerem smo morali pokazati svoje planinsko znanje. Zmagovalci so dobili manjšo nagrado. Potem je sledila okusna večerja in sladke palačinke. Nihče od nas ni vedel, da nas čakajo igre, ki so sledile zvečer. Igrali smo se "kravo brez lis" in "glasbene stole". Zatem smo se odpravili v sobo in se pripravili za spanje. Preden smo odšli spat, smo imeli še nočni pohod. Zaspali smo okrog desete ure. Zjutraj nas je pričakal lep sonček in zbudili smo se v prelepo jutro. Odšli smo do pritličja in si kupili spominke. Vsi planinci smo se odpravili na okusen zajtrk. Po zajtrku smo začeli pakirati svoje stvari. Sledil je čudovit pohod, ki nas je peljal mimo dreves. Videli smo tudi jezero, živo blato in posebne gobe. Hodili smo tri ure in si nato odpočili. Vzeli smo svoje stvari in se odpravili proti domu. Pot do doma je bila hitrejša, kot smo si mislili. Čez nekaj časa smo prispeli v Cirkulane. Za nas planince je bila to zelo zanimiva izkušnja. Hvala vsem vodnikom, ki ste poskrbeli za nepozaben tabor. Iz tega tabora smo se veliko naučili.
Leni Kumer, 4. a

Taborjenje mladih planincev 2025

Mladi planinci smo šolskega leto pričeli z dvodnevnim taborjenjem pri Sv. Ani.

Pričeli smo s pohodom od šole v Cirkulanah do ciljne lokacije, kjer smo si najprej malo odpočili, nato pa smo se lotili postavljanja šotorov. Najbolj všeč nam je bilo zabijanje klinov. Ko smo si uredili še ležišča, smo se lahko malo zleknili v šotore, da preverimo, kakšne vrste spanec nas čaka.

Nato smo postavili še kurišče za večerni taborni ogenj. Sledilo je streljanje z lokom, ki nas je tako pritegnilo, da smo izpeljali celo mini tekmovanje!

Po kosilu iz nahrbtnika je sledil popoldanski izlet v gozd, kjer smo nabrali suhe vejice, ki jih bomo potrebovali za ogenj. Ker smo bili že v gozdu, smo se lotili še izdelave velikega bivaka. Delo je bilo kar naporno, vendar smo se na koncu lahko (skoraj) vsi skrili v njegovo zavetje.

Utrinek iz sv. Ane. Foto: Marjetka Mlakar, september 2025.

Sonce je začelo padati proti obzorju, zato je bil že čas večerje, ki smo si jo spekli na žerjavici. Njami, kako je bilo okusno! Po večerji smo si za sladico spekli še penice.

Sledil je nočni pohod z lučkami po na novo urejenem križevem potu, pri čemer je marsikoga malo stisnilo pri srcu. Saj veste, tema je le tema!

Prijetno utrujeni smo se zbrali v notranjih prostorih in se pripravili na planinski kviz! Vprašanja so bila težka, najtežja, pa tudi čisto lahka. Na koncu so prav vse ekipe prejele majhno sladko presenečenje.

Ker nam še kar ni bilo do spanja, smo se še malo razgibali in se šli tradicionalno igro plesa okrog stolov, ki nas vedno nasmeji do konca!

Vseeno so se očke začele malo zapirati in zehajoč smo se odpravili v šotore, še prej pa smo seveda umili zobe. A kaj, ko je spanje v šotoru s prijatelji tako zabavno, pa spet nismo mogli zaspati! No, počasi smo se le umirili in se potopili v krepčilen spanec…

Prebudilo nas je sonce, ki je prilezlo nad haloške gričke in ugotovili smo, da smo se prav dobro naspali. Komaj smo dočakali zajtrk, ki smo ga pojedli zunaj, na prostem, ob jutranji pesmi ptičkov.
Po zajtrku smo se najprej lotili pospravljanja svojih stvari, nato pa smo spet prijeli loke in odstreljali še nekaj strelov. Vidno napredujemo in naše puščice letijo vedno bližje sredini tarče. Malo smo se še razgibali z odbojko, nogometom in hokejem na travi, nato pa smo se lotili pospravljanja šotorov. Počakati smo namreč morali, da se šotori do konca posušijo na toplem soncu. Kar nekaj truda nas je stalo, da so bili šotori pospravljeni v svojih vrečah!

Sledil je še zaključni pohod nazaj do šole v Cirkulanah, kjer nas je že čakalo kosilo. Učencem iz lokacije šole v Zavrču smo še razkazali nov prizidek telovadnice in jim dovolili, da so malo preizkusili plezalno steno.

Tako smo zaključili naše taborjenje z obljubo, da se hitro spet srečamo na planinskem pohodu.

Hvala predsedniku PD Cirkulane za obisk in sladko presenečenje in načelniku MO Aljažu Zidanšku za pomoč pri izvedbi tabora.

Mentorji planinskega krožka:
Ivo Zupanič,
Maja Tašner,
Marjetka Mlakar

Nekaj slik iz taborjenja. Foto: Maja Tašner, Marjetka Mlakar, Aljaž Zidanšek in Ivo Zupanič.

Dvodnevna pustolovščina mladih planincev na Boču

Dvodnevni tabori mladih planincev PD Cirkulane so že dolgoletna stalnica. Tokrat smo preživeli dva nepozabna dneva na Boču.

V ponedeljek 7. in torek 8. oktobra 2024, smo se podali na Boč. Pohod smo pričeli v Zgornjih Poljčanah in v prvi etapi dosegli Majstrov kamen, se povzpeli do križa in se nato spustili proti Domu pod Bočem.

Tu nas je pričakal prijazna oskrbnica in nam razložila domska pravila. Sledila je razporeditev po sobah, dogovarjanje katera postelja bo od koga, oblačenje posteljnine… nato pa priprava na kosilo. Bilo je odlično.

Pred domom pod Bočem. Foto: oskrbnik doma, oktober 2024.

Po kosilu in vmesne prostem času smo se pripravilo na vzpon na Boč. Za varnost sta skrbela vodnika Vili in Ivo ob pomoči mentorice Maje in spremljevalke Štefke. Vsi smo družno in brez težave prisopihali na vrh Boča. Vmes smo se poučili o varnem gibanju na planinskih poteh, si nadeli varovalne čelade na predelu, z jeklenico varovane planinske poti, se 'natlačili' v jamo Balunjačo, si ogledali ferato in nekoliko višje objekte Slovenske vojske, se razgledovali po okolici… Seveda pa smo se podali tudi na stolp. Vetrovno vreme nam je dodobra skuštralo lase, ampak tudi to ima svoj čar.

Spust nazaj do planinske postojanke smo opravili po drugi poti in opazovali moč narave na predelu, kjer je v zimskem času vetrolom dobesedno izruval več deset let stara drevesa. Pridni markacisti so že spomladi odstranili odvečna debla, ki so ovirala pot po nadelani planinski poti tako, da je pot varna.

Ob povratku v dom smo po okrepčilu in krajšem počitku čas krajšali s športnimi igrami z žogo ali pa zgolj klepetom s planinskimi prijatelji. Ja klepetom, ja… čisto pravim… telefoni so namreč ostali doma.

Hitro smo pričakali čas slastne večerje, ki nam je dala energijo za nadaljevanje aktivnosti. Najprej ogled cerkvice sv. Miklavža in nato kviz iz znanja. Zunaj se je že dodobra stemnilo in čas je bil za nočni pohod z lučkami. Malo tudi brez njih, da se oči privadijo in ob pomoči svetlobe zvezd in malo poguma, se da ponoči hoditi tudi brez lučke. Nato so sledile še družabne igre pred nočnim počitkom.

Pred spanjem tuširanje in spanje. No ja, čisto takoj ne…, ampak celodnevna aktivnost na svežem zraku spanec vseeno hitro prikliče.

Jutranje bujenje drugi dan, odstranjevanje posteljnine, priprava na zajtrk… in seveda zajtrk. Po zajtrku igranje z oskrbnikovim psom in odhod na Dreveniško goro na razgledno točko. Vmes nabiranje kostanjev, ogled prelepih dreves, mušnic… skratka v naravi je vedno kaj videti, če le hočemo videti.

Še malo športnih iger ali pa zgolj 'martinčkanja' in že se je bilo potrebno vkrcati na avtobus. Tudi to je doživetje, saj cesta na planinsko postojanko ni ne ravna in ne položna.

Za konec pa še postanek v piceriji v lovskem domu v Slovenski Bistrici. Najprej je bilo potrebno ukrotiti gromozanskega močerada, ki je grozil, da bo požrl vso hrano sam. Uspelo nam je. Tako da smo dobili vse kar smo naročili. Pa še nekaj živali smo si ogledali, poigrali na igralih, se spustili po toboganu… in sledila je le še pot v Cirkulane in odhod proti domu.

Ukrotili smo požrešnega močerada. Foto: Ivo Zupanič, oktober 2024.

Iskreno se zahvaljujemo PD Cirkulane, predvsem predsedniku Viliju Jurgecu za ureditev poravnave stroška prevoza na tabor, poravnavo članarin za udeležene mlade planince, kakor že omenjeno vodenje. Hvala tudi Štefki Cicmanovič Zimet za spremstvo, vse pohvale osebju Doma pod Bočem in prijaznemu šoferju, ki nas je varno pripeljal v obe smeri. Seveda pa hvala tudi udeleženim mladim planincem. Bili ste dobra in prijetna družba.

Mentorja mladih planincev: Maja Tašner in Ivo Zupanič

Galerija slik pohoda

Jesenski pohod novincev po Bračičevi planinski poti

Ker je na prvem mestu varnost, smo za vse mlade planince, ki so letos novinci in bi se želeli udeleževati planinskih pohodov mladinskega odseka PD Cirkulane, brez spremstva staršev, organizirali spoznavno-preskusno turo v domačem okolju.

Tako smo lahko ocenili njihovo kondicijsko primernost, jih seznanili z pravili varnega gibanja na planinskih in gorniških pohodih, preverili ustrezno opremljenost in jim predstavili pravila vedenja na taborih in v gorskih postojankah.

Pohod smo izpeljali v soboto, 21.9.2024, s pričetkom ob 8:00. Na izhodišču - parkirišču Hiša usnja Kokol smo se dobili deset minut pred odhodom. Najprej smo pozornost namenili pravilni opremljenosti. Staršem, ki so otroka pripeljali pa tudi svetovali v zvezi z opremljenostjo mladega planinca.

Utrinek iz jesenskega pohoda. Foto: Aljaž Zidanšek, september 2024.

Pričeli smo pohod. Pot nas je vodila po Bračičevi planinski poti do šole v Cirkulanah. Po odlično pripravljenem in markiranem strmem vzponu po stopnicah do bunkerja in nato proti Gradišam. Na poti smo se razgledovali preko reke Dravo proti ravninskim naseljem vse do Slovenskih goric. Tudi narava se je začela odevati v čudovite jesenska barve.

Nadaljevali po lokalni cesti, kjer smo si spotoma ogledali mokrišče z rogozom, vse do kmetije pri Kovaču, kjer smo ob kleti naredili postanek za malico. Ni boljšega sendviča na svetu kot je tisti iz nahrbtnika, ki ga zaužijemo po prijetno naporni hoji.

Zadnja etapa poti pa nas je vodila v dolino proti apartmajem Janžekovič ali, kot so pohodniki sami ugotovili na traso pohoda prijateljstva, vse do šole.

Pri šoli smo naredili krajši pogovor o vtisih, izkušnjah s pohoda in se pogovorili tudi o planinskem taboru za katerega upamo, da nam ga uspe izpeljati v tednu otroka. Vsi današnji udeleženci pohoda, bodo povabljeni tudi na tabor.

Hvala Aljažu Zidanšku in Alojzu Štumbergerju za pomoč pri logistiki in vodenju tega prijetnega pohoda.

Zapisal: Ivo Zupanič

Fografije: Ivo Zupanič, Aljaž Zidanšek

Galerija slik pohoda

Taborjenje mladih planincev

Predpočitniški čas smo z mladimi planinci izkoristili za taborjenje. Taborjenje smo izpeljali v petek in soboto, 21. in 22. junija 2024.

Najprej smo postavili šotore, pripravili podloge in spalne vreče in tako bili pripravljeni za nočni počitek. Seveda pa smo pred prenočevanjem počeli še veliko zanimivega. Poleg iger z žogo na športnih površinah pred završko šolo smo tekmovali v gibalno zabavnih igrah, pri katerih je bil glavni rekvizit vodni balon.

Šotori postavljeni. Foto:Ivo Zupanič, junij 2024.

Nato smo povečerjali dobrote iz nahrbtnika, vmes pa je za priboljšek in presenečenje bil na meniju sladoled, ki nam ga je nastavila kuharica Helena. Sledil je večerni pohod, kjer smo si ogledali učni čebelnjak, in se pogovorili o lokalnih znamenitostih Zavrča.

Sledila je večerna ali bolje nočna animacija. Najprej kviz iz planinske tematike, pa še kakšno vprašanje se je prikradlo poleg. Nato je sledila glasbeno-plesna igra okoli stolov pri kateri je v vsakem krogu en tekmovalec izločen, ker mu pač ne uspe zasesti stola. Ker se nikomur ni mudilo spat pa še igra o kravi številka … z … številom lis.

Nočni počitek v šotorih je zagotovo bil vrhunec našega taborjenja. Morda ne jutranje vstajanje, ampak to je res nekaj, kar treba doživeti. Po jutranji toaleti pa je v jedilnici že zadišal sveže pripravljen zajtrk. Ja, naša kuharica Helena se res rada potrudi za učence, če tudi v svojem prostem času.

Šotore oziroma tabor je potrebno pospraviti. Ker so se zaradi rose nekoliko navlažili smo jih prenesli v notranje prostore na sušenje in zložili in pospravili tisto, kar ni tako občutljivo.

Sledil je pohod na grad Borl. Lahko bi rekli narobe obrnjen pohod prijateljstva. Jutranji sprehod skozi gozd v čudoviti naravi je res nekaj neprecenljivega. Ponujali so se nam lepi razgledi, opazovali smo rastline, sledi živali. Pot je hitro minila in kaj kmalu smo bili na našem cilju.

Na gradu nas je sprejela vodička, razložila kaj vse si lahko ogledamo, nam predstavila nekaj zbirk zbirko o reki Dravi pa smo si lahko ogledali sami. Vsaj tisti, ki smo bili prvič smo bili prijetno presenečeni, kaj vse si je možno ogledati.

Ob koncu ogleda smo posedeli in počakali na prihod staršev. Ti so prišli poiskat svoje nadobudneže, ki so zagotovo bogatejši za še eno prijetno in za življenje potrebno izkušnjo.

Bilo je super, bili ste super! Mentorja, spremljevalca, organizatorja… Maja Tašner in Ivo Zupanič se že veseliva naših bodočih skupnih podvigov in vam želiva lepe počitnice.

Galerija slik pohoda

Dvodnevni tabor mladih planincev 2023

V sredo, 20.9.2023, smo se člani planinskega krožka podali na dvodnevni planinski tabor na območje Ravne gore v sosednji Hrvaški. Odhod avtobusa izpred šole v Cirkulanah je bil ob 8.00. Drugi dan, v četrtek, 21.9.2023, pa se bomo vrnili v zgodnjih popoldanskih urah.

Avtobus nas je odložil v Cvetlinu, kjer smo začeli pohod. Desno se nam je odstrl pogled na Velike pečine, ki so v jutranji svetlobi delujejo čarobno in skrivnostno. Po vaški in nato po serpentinasti planinski poti, ki ji pravimo tudi kačja pot, smo nadaljevali do Filićevega doma. V zgodnje jesenskem času je pot še posebej privlačna.

Po uvodnem spoznavanju z oskrbnikom in pomočnico, dogovori za termine obrokov, ki smo jih izvedli drugače, kot smo najprej planirali - kar se je izkazalo za boljše, ogledom sob in raziskovanju okolice je kmalu sledilo okusno kosilo, ki smo ga z užitkom snedli. Še posebej so nas razveselile palačinke z namazom po lastni izbiri.

Iz nahrbtnikov smo odložili odvečno opremo, in se podali na potep v okolico. Do »Križa« na markantnih Velikih pečinah, od koder smo si ogledovali prelepi Trakošćanski dvorec. Nato se vrnili v planinsko postojanko. Spotoma smo si ogledalo žal zaprt dom na Pustem duhu, zunanjost cerkvice Treh Kraljev, razgledni stolp na najvišji točki Ravne gore ter vzletišče zmajarjev in jadralnih padalcev.

Čas do večerje bomo zapolnili s športno rekreativnimi dejavnostmi na igralih in na nogometnem igrišču v vrtači. Pred večerjo je sledil kviz iz znanja. Pomerili sta se dve zelo izenačeni ekipi in posledično je bil takšen tudi rezultat, le ena točka je bila odločilna za zmago.

Sledila je okusna večerja, ki je prav tako teknila kot kosilo. Da smo malo potrošili odvečne kalorije je sledil nočni krožni pohod v okolici planinskega doma, najprej smo uporabili svetilke, po izklopu svetil, pa smo se potrudili varno gibati brez umetnih virov svetlobe.

Ker še nismo bili nič zaspani smo nadaljevali z družabno-socialno igro »vprašaj in poslušaj odgovor« in presojali ujemanje. Veliko zabavnih ujemanj se je napletlo. Naslednja je bila gibalno glasbena spretnostna igra, pri katerih tekmovalci plešejo okoli stolov dokler slišijo glasbo. Sedejo ob nastopu tišine - vendar je vedno en stol premalo… Nato še tuširanje in nočni počitek.

Drugi dan smo malo poležali, po prebujanju in vstajanju smo se zbrali v jedilnici in pozajtrkovali. Sledilo je pospravljanje in urejanje najetega prostora, poravnanje stroškov, skupinsko fotografiranje… Poslovili smo se od gostoljubnega oskrbnika »domara« kot se temu tam reče in se podali proti Trakošćanu. Ob uživanju v prelepi okolici, opazovanju izginjajoče stavbne in tehnične dediščine Zagorja smo po kakšnih dveh urah prispeli pod Trakošćanski dvorec. Privoščili smo si počitek, sladoled, kupili kak spominek pri lokalnih ponudnikih in že se je bilo potrebno vkrcati v avtobus za pot proti domu.

Žal se nekaterim našim članom letos tabora ni uspelo udeležiti, saj so se jim pokrili datumi tekmovanj, udeležbe na mednarodnih srečanjih učencev osnovnih šol…pa smo uživali še za njih-oni pa za nas. Brez skrbi, še bodo pohodi in še bodo tabori. Izkazalo se je, da je tudi septembrski termin za tabor zelo primeren, zato bo po vsej verjetnosti ostal stalnica.

Na koncu bi se želeli organizatorji in spremljevalci Maja, Aljaž in Ivo v imenu udeležencev zahvaliti šoli za vso podporo za izvedbo tabora kakor tudi Planinskemu društvu Cirkulane za poravnavo stroškov prevoza. Iskrena hvala.

Zapisal: Ivo Zupanič

Avtorji fotografij: Aljaž Zidanšek, Maja Tašner, Ivo Zupanič in domar Srečko :)

Galerija slik tabora

Pomladanski pohod mladih planincev 2023

Pa smo dočakali trenutek, ko se je pokrilo lepo vreme in možnost izvedbe. Po čudovitem zaključku letošnje bralne značke smo se mladi planinci podali na pohod proti Gradiškemu Humu.

Gradiški Hum je vrh v občini Cirkulane, v kraju Gradišča, ki je visok 336 m in nas očara s čudovitim razgledom. Je točka od koder so lepo vidni haloški griči, Ptuj ter Ptujsko jezero.

Uživali smo v prelepi naravi, spoznavali lepote domačega kraja, bili deležni gostoljubnosti tukajšnjih ljudi in se predvsem imeli lepo. Na razgledišču na Humu smo si ogledovali okoliško hribovje in tudi Ravno goro, kamor se bomo kmalu odpravili na dvodnevni tabor.

Nazaj grede smo obiskali še “Deželo regratovih lučk” in prav kmalu smo bili na izhodišču kamor so udeležence prišli iskat starši.

Zapisal: Ivo Zupanič

Galerija slik pohoda

Pohodniško druženje mladih planincev

V soboto, 22. oktobra 2022, smo se odpravili na uvodni planinski pohod, v novi sezoni, po domači okolici. Tokrat smo se potepali po območju občine Zavrč.

Vir slike: Spletna stran občine Zavrč

Na pot smo se podali izpred šole v Zavrču. Krožna pot nas je vodila po markiranih poteh, ki vodijo po občini Zavrč in tudi po brezpotjih, pešpoteh in gozdnih vlakah.

Na pohodu smo namenili pozornost ustrezni planinski opremi, osnovam orientacije - predvsem orientiranju v naravi brez karte. Ogledali in pogovorili pa smo tudi o tehnični in sakralni dediščini kraja, ki smo jo srečali na našem pohodu. Pomembno je, da (s)poznamo in cenimo bogastvo domačega kraja.

Prijetno utrujenim nam je teknila malica iz nahrbtnika na postankih. Žigosali smo dnevnike Mladi planinec - tisti, ki jih še nimajo pa so dobili žig na roko.

Pohvalno je, da so se vsi prijavljeni pravočasno zbrali na zbirnem mestu in bili primerno opremljeni za pohod. Najbolj pa smo veseli novih članov mladinskega odseka PD Cirkulane, ki so bili z nami prvič.

Hvala tudi staršem za podporo in skrb pravočasen prihod otrok na zbirno mesto in prevoz domov po povratku.

Mentorji planinskega krožka se veselimo nadaljnjega sodelovanja in prijetnega druženja z vami.

Lep planinski pozdrav!

Zapis in fotografije: Maja Tašner in Ivo Zupanič

Galerija slik pohoda

Tabor mladih planincev 2022

V ponedeljek in torek smo se mladi in malo manj mladi planinci naše šole odpravili na težko pričakovani dvodnevni tabor. Tokrat smo si za izhodišče pohoda izbrali kočo Velikonočnico pod Bočem.

Kljub nekoliko slabši vremenski napovedi nam je vreme postreglo s sončkom in prijetnimi temperaturami, zato smo vrh Boča dosegli brez težav. Vidi se, da smo pridno hodili celo šolsko leto, saj so se prav vsi mladi pohodniki izkazali za zelo dobre hodce.

V popoldanskih urah smo pokurili prav vso energijo, ki je še ostala. Urejeno igrišče pod kočo je vabilo k igri nogometa, pozneje pa smo si izdelali še vrvno ograjo in se naučili pravilnega samovarovanja v gorah. Malo smo tudi tekmovali in na koncu razglasili najhitrejšo gornico, ki je postala Teja Kolednik.

Naša kuharica Helena nas je seveda ves čas razvajala s svojimi dobrotami. Po večerji smo imeli gorniški kviz, pri katerem so učenci pokazali veliko znanja na temo planinstva in gorništva, pa tudi splošne razgledanosti.

Seveda se dan ne bi mogel končati tako, kot je treba, če ne bi zvečer skočili še na nočni pohod z lučkami. Lučk pa skoraj nismo potrebovali, saj so za svetlobo poskrbele zvezde.

Drugi dan smo obilno zajtrkovali in počistili za seboj. Nato pa spet nahrbtnike na ramena in sledil je sestop do naše izhodiščne točke preteklega dne.

Med vožnjo domov smo si privoščili še kosilo v restavraciji Špajza, nato pa se prijetno utrujeni in polni spominov vrnili domov.

Posebej se zahvaljujemo Viliju in Aljažu za pomoč pri vodenju pohoda in društvu za poravnavo stroškov prevoza!

Zapisala: Maja Tašner

Galerija slik tabora

Pohod in rekreativno druženje mladih planincev

V soboto, 19. marca 2022, smo se s člani planinskega krožka OŠ Cirkulane-Zavrč, ki deluje v okviru našega društva, odpravili na planinski izlet na Donačko goro in nato še v športni center RIM v Nadolah.

Na pot smo se podali izpred šole v Cirkulanah. Prijazni voznik Frenk nas je z avtobusom zapeljal do Kupčinjega Vrha. Tu sta nas že čakala naš gostitelj v športnem centru, učitelj Robi in vodnik Božo. Naprej smo se usmerili proti Rudijevemu domu. Uživali v prelepi prebujajoči naravi, občudovali cvetoči žafran in norice ob žuborečem potoku. Vreme nam je dobro služilo, bilo je prijaznejše, kot so kazale napovedi. Prvo okrepčilo in počitek smo opravili pri domu. Nato smo se podali proti vrhu Donačke gore. Vsi smo dosegli vrh.

Tu in tam je pomladanska utrujenost kakšen korak upočasnila, ampak poguma ni vzela. Ob razgledovanju, uživanju trenutka, ki ga doživimo le, če se potrudimo doseči svoj cilj, fotografiranju, kakšnem klicu domov s katerim se malo opravičeno pohvalimo... čas hitro mine in treba je razmisliti o sestopu v dolino. Sestop je sicer manj naporen, vedno pa so prisotne skrite nevarnosti na razmočenih ali krušljivih delih poti. Zato smo nekaj besed namenili tudi opremi in predvsem nujnosti uporabe primernih visokih pohodniških čevljev.

Zopet smo se zbrali in odpočili ob planinskem domu in nadaljevali do izhodišča v Kupčinjem vrhu. Sledila je kratka vožnja do Nadol, kjer smo obiskali športni park RIM in sprostili še preostalo energijo skozi športno-zabavne aktivnosti na igrišču, plezalni steni, na fitnesu na prostem... bilo je zelo lepo. Ampak vse kar je prijetno hitro mine in potrebno se je bilo odpraviti proti domu. 

Zahvaljujemo se Šolskemu skladu OŠ Cirkulane-Zavrč za odobritev sredstev za poravnavo stroškov prevoza. Hvala tudi učiteljici Janji za spremstvo na pohodu.

Lep planinski pozdrav!

Mentorja planinskega krožka: Ivo Zupanič, Maja Tašner

Galerija slik pohoda