Srečanje mladih planincev 2014

V soboto, 12. 4. 2014, je bilo srečanje osnovnošolskih planincev MDO Podravja in MDO Pomurja. Tudi člani mladinskega odseka pri planinskem društvu Cirkulane smo se ga udeležili. Tokrat pa smo k udeležbi povabili tudi starše - člane planinske organizacije.

img 5036Pred šolo v Cirkulanah smo se zbrali ob 7.30, vrnitev je bila po planu ob 15.00. Hvala staršem, ki ste poskrbeli za varen in pravočasen prihod otrok na zborno mesto in prevoz domov po povratku pred šolo. Kljub bojazni, da nam bo zagodlo vreme in da bo srečanje prestavljeno se to ni zgodilo in je vreme pokazalo svoj prijazen obraz v zadovoljstvo vseh udeležencev kot organizatorjev.

V Lovrencu na Pohorju, smo se podali na dvourno potepanje po okolici nato pa smo se družili in igrali pri lovskem domu na Rdečem Bregu. Tudi okrepčilo in uživanje v delavnicah in družabnih igrah v katerih smo se lahko pomerili z ostalimi osnovnošolci iz Podravja in Pomurja ni izostalo. Posebej zanimiva in obiskana je bila »žičnica«, ki so jo pripravili člani Gorske reševalne službe in »akrobatska« hoja po ozkem traku.  Druženje je trajalo do 13.30, nato smo se po bližnjici vrnili proti avtobusu.

Hvala PD Cirkulane za organizacijo prevoza z avtobusom in poravnavo stroškov prevoza. Prav tako hvala vodnikoma Viliju in Božidarju za pomoč pri vodenju in hvala udeleženima staršema za pomoč na pohodu. Hvala tudi mentorici Maji za organizacijo srečanja, ki se žal ni mogla družiti z nami.

Pohvaliti je potrebno tudi udeležence, ki so z zglednim vedenjem naredili naše srečanje prijetno za vse.

Zapisal: Ivo Zupanič

Več slikovnih utrinkov v galeriji slik

Pohod mladih planincev na Žavcarjev vrh

V soboto, 13. aprila 2013, smo se odpravili na pohod na Žavcarjev vrh. Žavcarjev vrh je 915 metrov visoka gora, ki se nahaja severno od reke Drave na pobočjih Kozjaka. Izpred šole smo se odpravili zjutraj ob 7,00 uri. Vozili smo se okrog 2 uri, saj smo se malo izgubili. Ko smo prišli v kraj Gaj, kjer je bilo našo izhodišče smo se najedli in nekaj popili ter se odpravili na pot. Do Doma na Žavcarjevem vrhu smo hodili nekako dve uri in ko smo prišli smo se okrepčali s čajem in sadjem. Po malici so se začele igre.

IMG 4455Naša šola je imela samo eno ekipo saj nekateri nismo hoteli sodelovati. Igre so bile zelo zanimive in smešne. Naša ekipa je zmagala v dveh igrah in za nagrado dobila majice. Bili so zelo prijazni in so nam prislužene majice iz ene zmage podarili. Zmagali so v igri z balonom in v igri s skakanjem v paru z zavezanimi nogami. Ko so se igre zaključile smo vzeli svoje stvari in se odpravili v dolino. Na poti smo tudi peli saj smo tako pozabili na čas in rahlo utrujenost, ki se je začela pojavljati. Ob prihodu v dolino smo si v snegu očistiti čevlje, saj smo hodili po blatu. Ker nas kombi ni čakal na izhodišču so spremljevalci morali poklicati šoferja, kar sploh ni bilo enostavno saj v dolini ni bilo signala in smo na kombi čakali kar nekaj minut. Čas pa je vseeno hitro minil in ko je kombi pripeljal smo se vkrcali in se odpeljali proti domu. Domov v Cirkulane smo se vozili kakšno uro. Tu so nas že čakali straši, ki so nas odpeljali ali pospremili domov.

Naš kratek izlet je bil super. Zelo sem uživala in mislim, da tudi drugi.

Nina Gorenjak 7. a (2012/2013)

Nekaj slik iz galerije

Pohod Ravna gora-Trakošćan

V soboto, 16.11.2013 smo se učenci krožka Mladi planinec podali na pohod na Ravno goro in v Trakošćan. Učenci smo se ob 8:00 zjutraj zbrali pred šolo. Ko smo bili vsi, smo se z avtobusom peljali proti sosednji Hrvaški.

phoca thumb l pb160017Vzdušje na avtobusu je bilo lepo. Z nami so šli trije spremljevalci, mentorja Maja Tašner in Janez Zupanič in poznavalec terena Zlatko Bezjak. Ko smo izstopili iz avtobusa, smo se najprej primerno obuli in oblekli, potem pa se podali na pot. Najprej smo hodili po asfaltirani cesti, kmalu pa po gozdni poti. Hodili smo počasi in se tudi večkrat ustavili. Vreme je bilo oblačno in megleno a smo kljub temu nadaljevali pot. Prišli na vrh smo šli v Filićev dom, kjer smo si odpočili, pojedli sendviče, spili sok in žigosali Dnevnike mladega planinca. Imeli smo tudi čas za pogovor. Potem pa smo se počasi odpravili nazaj v dolino po drugi poti in vmes še obiskali vrh imenovan Križ v predelu Velikih sten. Ko smo se vrnili do avtobusa smo se preoblekli in odpeljali v Trakošćan.

Najprej smo si šli ogledat notranjost gradu. Grad smo si ogledali sami, nekaj zanimivosti pa nam je pojasnil naš mentor. Grad in zbirke v njem so bile zanimivi in lepe. Ogledali smo si kuhinjo, jedilnico, spalnico, knjižnico, salone, lovsko sobo, zbirko orožja in še kaj. Po končanem ogledu gradu, pa smo se sprehodili ob jezeru in se ustavili na pomolu, kjer smo popili kakšno pijačo ali pa samo klepetali. Na poti proti avtobusu smo se oglasili še pri stojnici, kjer smo si kupili kak spominek.

Sledila je pot proti domu čez mejni prehod v Cirkulane, kjer so nas že čakali starši in nas odpeljali domov. Mislim, da bo ta pohod vsem ostal v lepem spominu.

Urška Brodnjak 8.a (2013/2014)

Več slik v galeriji slik

Pohod mladih planincev PD Cirkulane na Donačko goro

Mladi planinci PD Cirkulane, smo se podali na jesenski pohod na Donačko goro. Pohod je organizirala mentorica planinskega krožka na OŠ Cirkulane-Zavrč Maja Tašner, vodenje pohoda pa sta prevzela vodnika PZS Vili Jurgec in Ivo Zupanič. Udeleženka pohoda Veronika Polajžer je tako opisala naš pohod.

Mladi planinci PD Cirkulane smo se odpravili na izlet na Donačko goro, 17.11.2012. Izpred šole smo se odpeljali ob 9.00 uri. Peljali smo se v Žetale in nato v Pridno vas. Našo pot smo nadaljevali peš po gozdni poti, kjer je bilo veliko podrtih dreves. Lahko bi jih uporabili za bivak. Pot nas je pripeljala do koče, kjer smo se okrepčali in nadaljevali pot do vrha. Pot do vrha je bila ožja, oteževala jo je tudi gosta megla.

Proti vrhu je začelo močno pihati. Dosegli smo vrh Donačke gore, kjer smo se fotografirali in žigosali dnevnike. V gosti megli, ki nas je spremljala na poti, je vedno nevarnost, da se izgubimo. No, mi se nismo, saj smo varno prišli nazaj v kočo, kjer nas je že čakal naš kombi.

Povratek nazaj v šolo je bil hitrejši, kot smo načrtovali. Uživali smo in ta planinski izlet mi je ostal v lepem spominu.

Veronika Polajžer

 

Dvodnevni tabor mladih planincev PD Cirkulane Raduha in Snežna jama 2012

Tudi v tem šolskem letu smo organizirali tabor mladih planincev, ki so člani Mladinskega odseka Planinskega društva Cirkulane. Na tabor smo se odpeljali v ponedeljek, 2. julija 2012, izpred šole ob 7,00 uri. Raduha je 2062 m visoka gora v vzhodnem delu Kamniško-Savinjskih Alp, od osrednje skupine ločena z globoko sotesko Savinje. Njeno vršno podolgovato sleme poteka in se zložno dviguje v smeri severovzhod - jugozahod, iznad katerega se dvigujejo posamezni vrhovi, odIMG 3954 najnižjega Jelovca (1845 m.n.v.), srednjega Laneža (1925 m.n.v.), do visoke Male Raduhe (2029 m.n.v.) in najvišjega vrha Velike Raduhe (2062 m).
Najprej, tako za ogrevanje, nas je naša planinska vodila do Koče na Loki. Bili smo deležni prijaznega sprejema oskrbnika. Ogledali smo si naše »bodoče domovanje«, pomalicali, odložili odvečno prtljago in se odpravili do Male Raduhe in do Velike Raduhe. Hoja v vročem dnevu je zahtevala kar nekaj počitkov, šele ob prehodu na višje lege se je zaradi vzgonskega vetra nekoliko ohladilo pa tudi motivacija za dosego dvatisočaka je prispevala, da smo družno in navdušeno dosegli vrh.
Raduha, je znana po svoji 'dvojni naravi', na spletni strani Zaplana.net so zapisali: »Če bi se Raduha, najvišja gora v vzhodnih Savinjskih Alpah, odpravila k psihiatru, bi jo le-ta nedvomno proglasil za shizofrenično – s svoje južne in vzhodne strani nam namreč kaže prijazno, položno, sončno podobo, poraslo z gostimi gozdovi in prijetnimi visokogorskimi travniki, medtem ko nas na severu pričakajo strme, temačne, odbijajoče prepadne stene. A ravno ta dvojnost dela to goro še toliko bolj zanimivo …« Brez skrbi, naše mlade planince smo vodili na vrh po lahki, prijazni poti. Na vrhu smo se preoblekli, nadeli vetrovke, žigosali knjižice, se fotografirali … in seveda odpočili ter nabrali moči za povratek v dolino v Kočo na Loki. Hoje v obe smeri je bilo kakšnih 4 do 5 ur.

V Koči na Loki, kjer smo se namestili v sobe, večerjali in si pripravili prijetno večerno animacijo … Pridružila sta se nam tudi oskrbnikova vnuka, ki jima je godila dobra družba in sta se izkazala kot odlična gostitelja. Ogledali smo si kapelico, čas po okusni večerji pa smo posvetili raznim igram … ja tudi brez računalnika, televizije in mobitela … se da zabavati in imeti lepo! Večer poln smeha, je prehitro minil in malce prijetno utrujeni, smo se odpravili spat. Ja čez domačo sobo im lastno posteljo je res ni na tem svetu, ampak tudi tu smo se dobro naspali.

Torkovo jutro bomo malo poležali in nato pozajtrkovali. Bilo bi narobe, če ne bi izkoristili možnosti ogleda Snežne jame. Pod kočo na Loki naIMG 3963s je čakal avtobus in nas odpeljal proti Snežni jami. Nekaj pešačenja proti »sprejemni pisarni« Snežne jame je godilo, čakanje na vodiča in drugo skupino smo skrajšali s »kravo z ali brez lis številka …« če ne veste za kaj gre, se nam pridružite in boste uživali z nami.
Na spletni strani www.slovenia.info so zapisali »Snežna jama je razmeroma pozno odkrita (1981) podzemska jama je postala poleg Igle najpomembnejša naravna znamenitost v občini Luče. Spada med najlepše visokogorske jame v Alpah. Vhod v jamo se nahaja v udorni koliševki, kamor je pozimi naneslo veliko snega, ki je ostajal čez poletje in skrival vhod v jamo. Jama je dolga več kot 1300 metrov, od tega je za ogled urejenih 800 metrov. Visokogorsko okolje, vhod skozi brezno, ledeno jezero, ledene skulpture in bogato kapniško okrasje – vse to spremeni obisk jame v nepozabno doživetje.« In res je bilo. Po ogledu jame smo se odpeljali proti domu. No ne še takoj na poti smo se ustavili še v Afriki. Ja, res! No pravzaprav v lokalu s tem imenom in z odlično ponudbo jedi in pijač.
Stroške prevoza in zaključne zakuske je poravnalo društvo. Za mlade planince smo skrbeli vodnika PZS Ivo Zupanič in Vili Jurgec ter mentorica Maja Tašner. Verjamemo, da se nam v naslednjem šolskem letu pridruži še več.
Lepo vabljeni!

Zapisal: Ivo Zupanič