Jezersko-Ledine-Logarska dolina

V soboto, 27. 6. 2015, smo se rano zjutraj pohodniki Planinskega društva Cirkulane odpravili na izlet oz. pohod na Jezersko, ki se nahaja v bližini meje z Avstrijo, na območju med Karavankami in Kamniško-Savinjskimi Alpami. Jutro je bilo prijetno, tudi sonce je že kukalo izza oblakov in nas pozdravljalo na naši poti. Od spomladi smo prehodili že veliko poti in bili smo polni novih pričakovanj, predvsem pa upanja, da smo si do sedaj nabrali dovolj moči za današnji preskus vzdržljivosti in poguma.

dscn1700

S kombijem smo se peljali mimo Kranja, Preddvora, po dolini Kokre na Spodnje Jezersko, pot smo nadaljevali na Zgornje Jezersko do Planšarskega jezera, kjer smo imeli krajši jutranji postanek in uživali v prekrasnem razgledu na Alpe. Nad nami se je dvigala Ravenska Kočna in prvi žarki sonca so sramežljivo posvetlili bližnje vrhove. Češka koča je bila prva točka, ki smo jo želeli osvojiti.
Na razcepu smo krenili navzgor čez gozdno poseko in hodili dobro uro skozi dišeč smrekov gozd. Kaj kmalu smo skozi nizko ruševje prišli do skalnatih sten, ob katerih je potekala planinska pot, ki je bila dobro zavarovana z jeklenicami. Pred nami se je odprl pogled na snežene Ledine. Med skalovjem je še cvetelo resje, podlesne vetrnice, repuši, alpske velese in navadne ciklame. Uživali smo v prekrasnem razgledu na vrhove in kmalu smo za zadnjim ovinkom zagledali streho znamenite Češke koče na Spodnjih Ravneh. Ob daljšem postanku smo se okrepčali, naredili posnetek ali dva ter občudovali od sonca obsijano Babo, Ledine s snežišči, greben Dolgega hrbta. Opazovali smo poti, ki po meliščih in strminah vodijo na Grintovec, Kočno, Skuto…Skuta je še posebej mogočna in veličastna v svoji veličini.
Del naše skupine je pot nadaljeval po zahtevni varovani poti nazaj na izhodišče, do postaje tovorne žičnice Češke koče, drugi del skupine pa se je opremil z varnostnimi pasovi in čeladami in nadaljevali smo pot čez Žrelo na kočo na Ledinah. Kratkemu spustu po Slovenski poti je sledila razgibana pot ob jeklenicah in klinih. Imeli smo čudovit razgled na nižino na eni strani in vrhove na drugi strani. Bili smo ponosni nase, saj smo se preizkusili v treh pomembnih prvinah, vzdržljivosti, previdnosti in solidarnosti.
Prav z veseljem in še vedno lahkega koraka smo odšli do koče na Ledinah (Kranjska koča) in si privoščili počitek. Nad nami se je dvigala mogočna Velika Baba, pa Koroška in Kranjska Rinka.
Pot smo nadaljevali do Jezerskega in Savinjskega sedla, kjer nas je ujel dež in smo morali pohiteti našega cilju naproti. Vseeno pa ob poti nismo mogli prezreti prekrasnih modrih sviščev in številnih cvetlic v skalah. Dež je padal vse močneje in mi smo premočeni hiteli proti Koči na Okrešlju. Tudi ta del pohoda je imel svoj čar in pravemu planincu zagotovo ne pride do živega. Vračali smo se proti Logarski dolini, dež je ponehal, prevladala je dobra volja in velika sreča v naših srcih, saj smo prava ekipa in vedno znova nam uspe doseči zastavljeni cilj…bilo je nepozabno.

Še nekaj slik iz galerije