Višarje in Kamniti lovec - Italija
Planinke in planinci PD Cirkulane se trudimo in želimo uresničiti naš plan pohodov v kolikor je to mogoče z naše organizacijske strani in s strani vremenskih razmer. Tokrat se nam je vse izšlo, pa tudi vremenska napoved je bila ugodna. Zaradi lažje organizacije smo v našo družbo povabili PD Haloze ter člane PD Hajdina. Odziv je bil dober, tako da smo se zbrali kar v lepem številu. V soboto, 18. 8. 2018, smo tako ob 4.30 odšli iz Cirkulan, nadaljevali proti Vidmu nato do Kidričevega, kjer so se pridružile zadnje članice za pot proti Krajnski gori, čez mejni prehod Rateče do Trbiža proti Vidmu, nato že kmalu do križišča, kjer smo zavili desno in nato po nekaj sto metrih do parkirišča pri postaji žičnice. Po krajšem posvetu in okrepitvi smo se razdelili v dve skupini - ena je pot nadaljevala z žičnico, ostali smo nadaljevali peš proti vrhu po križevem potu, kar nas je zelo utrudilo. To je bila prava nekaj urna kalvarija, saj je bila pot strma, na delih izpostavljena soncu, tako da je bilo več kot lahko. Kljub naporu smo uspeli premagati pot do cerkve na Višarjah.
Svete Višarje so romarski kraj Slovanov, Germanov in Romanov. Že v 16. stoletju so goro imenovali božjo pot treh narodov, danes pa jim pravijo »Božja pot Evrope«. Cerkev, ki je posvečena Višarski kraljici, je bila v letu 2000 prenovljena. Le nekaj let pozneje pa so na Svete Višarje postavili novo krožno kabinsko žičnico. S pomočjo žičnice lahko tako na Višarje pridejo tudi bolni in ostareli, sicer pa je bila žičnica postavljena za potrebe zimskega smučarskega centra. V okolici Višarij je namreč veliko smučarskih prog, ki nudijo idilično smuko. Višarje pa niso le romarsko središče, saj razgled in gostinski lokali privabijo na vrh tudi številne turiste. Planinci pa za svoj cilj radi izberejo pol drugo uro oddaljen vrh Kamnitega lovca, ki nudi lep razgled na najvišje vrhove zahodnih Julijskih Alp in cerkev na Višarjah.
Takšen je bil tudi naš plan. Po oddihu se odpravimo po makadamski cesti, ki se je rahlo spuščala. Približno po petnajstih minutah smo prišli do kapelice, pri kateri so nas oznake za Kamnitega lovca (Monte Cacciatore) usmerile na pešpot ob kapelici. Sprva je bila pot skoraj vodoravna, nato se je začela rahlo vzpenjati in nas z vzhodnega pobočja pripeljala na zahodno pobočje. Kmalu smo zapustili gozd in pot nas je pripeljala na melišče pod Beraškim križem. Sledil je malo strmejši vzpon do krnice pod Kamnitim lovcem, naš cilj je bil zelo blizu. Markacije so nas usmerile desno v grapo navzgor po jeklenicah. Jeklenice so nam bile samo v pomoč, da smo lažje premagali vzpon. Pred nami smo že zagledali vrh z dvema križema in po nekaj korakih smo bili na vrhu. Tu nas je pričakal lep razgled na okoliške vrhove, kakor tudi lep razgled proti cerkvi na Višarje. Sledilo je fotografiranje, okrepitev in vrnitev s polno lepih vtisov s spustom do postaje žičnice, do parkirišča. Polni lepih vtisov in zadovoljnih obrazov smo krenili proti domu. Za nami je bil še en lep dan, preživet v naravi.
Vabljeni vsi ljubitelji narave na naše naslednje pohode.
Zapisal: Vili Jurgec