Pohod na Golico

Po težko pričakovani sončni vremenski napovedi smo se planinci PD Cirkulane v soboto, 12. maja, odpravili na Golico. Zbrali smo se pred šolo, malo pokramljali in se odpravili v smeri proti Celju, Ljubljani, vse do Jesenic, kjer smo zavili proti Golici. Sonce je že kukalo izza oblakov in mi smo nasmejanih obrazov šli novim dogodivščinam naproti. Jutro je bilo jasno, zeleni vrhovi in gorati lepotci v daljavi pa so bili obsijani s soncem, zato je kar mrgolelo pohodnikov iz vseh strani.

Strma pot nas je vodila skozi mešani gozd do Koče na Golici (1582 m). Do koče smo prišli kar malo zadihani, zato je bil nekajminutni počitek več kot koristen. Pred kočo so bile mize za oddih in okrepčilo. Izpred koče, kot tudi z vrha, je lep razgled na avstrijsko Koroško ter na Julijce in Ljubljansko kotlino. Ko smo se okrepčali, smo nadaljevali pot proti vrhu.

Na poti je bilo vse polno prekrasnih živobarvnih cvetlic, kot so encijani, resje, beli žafrani, zato smo uživali v razgledu in naredili kakšno »dobro« fotografijo. Proti vrhu Golice je močno pihal mrzel veter, zato smo se morali toplo obleči in pospešiti korak. Golica je 1836 me visok vrh v Zahodnih Karavankah nad Jesenicami. Najbolj obiskana je prav maja, ko na travnikih pod njo (in kasneje tudi na vrhu) cvetijo narcise. Njeno ime je predvsem znano po slavni pesmi Slavka Avsenika, Na Golici.

Golica

Najmlajši planinec med nami je bil Rene, učenec 4. razreda, ki je na Golici doživel svoj krst. Vsi smo bili zelo ponosni nanj. Dobil je nekaj vprašanj, na katera je moral odgovoriti, planinskega botra in seveda z vrvjo po riti.

Pot smo nadaljevali čez Planjavo in šele takrat doživeli največjo lepoto narave. Pred nami se je odprl pogled na snežno bela polja cvetočih narcis, milijoni in milijoni cvetočih belih cvetov. Zares je bilo prekrasno, postali smo, občudovali vse te širne planjave…kot bi ti zastal dih…vse naokrog vse belo narcis, vonj po narcisah….kot bi prišel v resničen raj na Zemlji.

Za čudovite, nežne cvetlice z zelo močnim in značilnim vonjem je znanih še nekaj imen, pogosto pa se uporablja še ime ključavnice.

O nastanku narcis govori zanimiva legenda, krivec pa naj bi bile ženske; vendar ženska krivda, zaradi moškega razloga. Pred nekaj sto leti je namreč stvarnik želel vedeti natančne podatke vseh stvari in vedeti za grehe svojih ovčic. Svet je takrat izgledal zelo grešno, zato je svoji komisiji naročil, naj grešnikom vse grehe odpusti. Kjerkoli je komisija hodila, povsod je bilo vse v redu, le pod Golico, kjer je danes raj, se je zgodilo nekaj čudnega. Ob poti je sveti Peter srečal mlado dekle, ki je bridko ihtela in jo vprašal: "Zakaj?" Dekle mu pove, da je iskala rožice, pa jih ni našla, da bi si spletla venček, ki ga je izgubila. Sveti Peter se je nasmejal in dejal, da bo za vsak izgubljeni venček zrasla ena narcisa, ki bo pomenila storjeni greh. In tedaj ... glej ga zlomka ... zgodil se je čudež! Kamorkoli je pogledal, kamorkoli je šel ... povsod same narcise. En greh, ena narcisa! Morda je zato vsako leto na Golici polno devic, ki skrivoma trgajo sledi, svojih skritih strasti!

Še zadnji pogled na prekrasno naravo, cvetoče polje narcis in čas je bil, da se vrnemo domov. Hitro smo stopali po poti navzdol s prijetnimi vtisi in čudovitim doživetjem, za nami je bil prekrasen dan, v daljavi pa smo že zaslišali oster grom. Čas, ki smo ga preživeli skupaj, je v objemu neokrnjene pomladanske narave hitro minil. Lepo je bilo dan preživeti s svojimi planinskimi prijatelji.

Galerija slik pohoda na Golico

Zapisala: Marjetka Mlakar