Dvodnevni tabor mladih planincev 2026
V petek, 9. 10. 2026, smo se s planinskim krožkom podali na dvodnevni planinski tabor na Golte. Odhod avtobusa izpred šole v Cirkulanah je bil ob 8.00. Drugi dan, v soboto, 10. 10. 2026, smo se bomo vrnili v popoldanskih urah.
Avtobus nas je zapeljal do Mozirja, kjer smo naredili krajši postanek nato pa smo z vožnjo nadaljevali na Golte do parkirišča pri, žal zapuščenem, Alpskem vrtu na Golteh. Pohiteli smo do Mozirske koče, kjer nas je sprejela prijazna namestnica oskrbnice in nam razkazala planinsko postojanko in nas seznanila z domskim redom. V Mozirski koči smo imeli rezervirano nastanitev, večerjo, prenočitev, zajtrk ter kosilo naslednji dan. Pa so nas prijetno presenetili in nas brezplačno pogostili s toplim obrokom ob prihodu, ki se je v meglenem in rahlo deževnem vremenu še kako prilegel.
In ravno omenjeno vreme nam je nekoliko spremenilo vrstni red planiranih aktivnosti. Najprej smo v prostorih koče prikazali mladim planincem varovalno opremo, in ne samo to, opremo smo seveda tudi preskusili na improvizirani vrvni ograji. Spoznali so vponko, varnostni pas, čelado, samovarovalni komplet, vodniške vrvice, trakove… Mladi planinci so se preskusili v vezanju vozlov, preklapljanju in varovanju na vrvni ograji in se predvsem zabavali.
Kljub izredno prijetnemu ambientu planinske postojanke smo radovedno pogledovali skozi okna in spremljali vreme. Ugotovili smo, da bo planirani pohod na Boskovec potrebno preložiti na naslednji dan. Se je pa vreme toliko umirilo, da smo lahko opravili krajši krožni pohod do pastirskega stana in si nazaj grede ogledali ledenico ter se poučili čemu je služila nekoč.
Po vrnitvi v kočo malo prostih aktivnosti in nato tradicionalni planinski kviz. Razveseljivo je, da mladi planinci vsako leto v kvizu pokažejo več znanja in da nikoli ne zmanjka tekmovalnega duha. Tokrat sta drugo mesto delili dve ekipi poleg zmagovalne, ki je bila boljša zgolj za eno samo doseženo točko.
Seveda pa je med posameznimi aktivnostmi bilo tudi dovolj časa za druženje v sobi s skupnimi ležišči, v prostoru za druženje in v jedilnici. Pa še nekaj je potrebno na tem mestu povedati. Mladi planinci niso imeli s seboj telefonov in podobnih komunikacijskih naprav… in prav nič jih niso pogrešali.
Sledila je okusna večerja, ki je še kako teknila. Po večerji pa nadaljevanje aktivnosti. Sledil je težko pričakovani nočni pohod z lučkami. Prav zanimiv ve biti sprehod v temi, opazovanje zvezdnega neba, ki je vlival upanje na izboljšanje vremena v naslednjem dnevu. Del sprehoda smo naredili z ugasnjenimi lučkami. Sledilo je fotografiranje, saj s spretno rabo lučk in fotoaparata lahko ustvarimo zanimive svetlobne efekte in prav posebne fotografije.
Potem pa vrnitev v kočo in umivanje ter spat! Ne ne, na naših planinskih taborih ni nikoli tako. Takrat se začnejo družabne igre, ki se jih mladi planinci v vseh teh letih niso naveličali. Ena takšnih je ples okoli stolov dokler se sliši »živa muzika«. In druga »krava številka…« No po vsem tem, pa je ura že res pozna in res sledi umivanje, pogovor o preživetem dnevu in nočni počitek.
Novo jutro, nov dan. Eni budni malo prej, drugi bi še malo poležali, ampak do zajtrka smo bili vsi pripravljeni in polni pričakovanj. Kljub malce hladnejšemu jutro pa se je že nakazoval jasen dan z meglo tam nekje daleč v dolini. Vedeli smo, da bomo lahko izpeljali želeni pohod na Boskovec, ki ga po okusnem zajtrku seveda tudi smo.
Primerno smo se oblekli, opremili, odložili odvečno iz nahrbtnikov in se pogumno podali na najvišjo točko planote Golte, ki je na nadmorski višini 1587 metrov. Na poti smo spoznavali planinske oznake, markacije, kamnite dedce, občudovali jesensko gozdno rastlinstvo, drevesne vrste in seveda upoštevali navodila vodnika in ostalih spremljevalcev. Vmes smo opravili razgledovanja, si s ptičje perspektive ogledali termoelektrarno Šoštanj, umetna jezera in prečudovito okolico Šaleške doline. Kaj kmalu smo prisopihali na vrh. Odločili smo se za krožno pot nazaj, ki je zaradi položnosti nekoliko daljša. Predvsem pri spustu je to pomembno, saj je pot bila zaradi dežja prejšnjega dneva mokra in na nekaterih mestih spolzka. Prav prijetno utrujeni in vsi ponosni na svoj dosežek, smo se vrnili v našo Mozirsko kočo, kjer je iz kuhinje prav omamno dišalo.
Sledilo je okusno kosilo in pospravljanje opreme ter sob v naši postojanki. Čeprav srce vedno vleče tja, kjer je najlepše – domov, smo za trenutek vsi želeli, da bi še ostali. Vendar vsega lepega je enkrat konec. Tako smo se polni lepih vtisov podali na parkirišče in se vkrcali na naš prevoz ter se odpeljali proti domu.
Mentorja mladih planincev Maja in Ivo se zahvaljujeva predsedniku PD Cirkulane in vodniku Viliju za ves trud, ki ga je vložil, da je tabor tako lepo uspel kakor tudi spremljevalcema Alojzu in Aljažu.
Zapisal: Ivo Zupanič
Galerija slik pohoda (foto: Aljaž Zidanšek, Maja Tašner in Ivo Zupanič)
Četrtošolka Leni je svoje vtise iz tabora zapisala tako:
Planinski tabor mladih planincev na Golteh
V petek, 9. 10. 2026 je bil za nas planince prav poseben dan. Zjutraj smo prišli v šolo in pričakal nas je avtobus. Naša planinska dogodivščina se je lahko začela. Ob 8.00 smo se odpeljali iz Cirkulan proti Goltem. Avtobus nas je odložil za malico na prvi postaji. Pot na Golte je bila dolga in končno smo prispeli. Ko smo vstopili v Mozirsko kočo, nas je pričal okusen topel obrok. Nato smo si ogledali sobo. Da bi bil naš dan še bolj zanimiv, sta nam gospod Vili in učitelj Ivo predstavila planinsko opremo.
Čez nekaj časa smo se odpravili na krajši pohod. Ko smo prišli nazaj v kočo, smo se lahko malo poigrali. Sledil je kviz planincev, v katerem smo morali pokazati svoje planinsko znanje. Zmagovalci so dobili manjšo nagrado. Potem je sledila okusna večerja in sladke palačinke. Nihče od nas ni vedel, da nas čakajo igre, ki so sledile zvečer. Igrali smo se "kravo brez lis" in "glasbene stole". Zatem smo se odpravili v sobo in se pripravili za spanje. Preden smo odšli spat, smo imeli še nočni pohod. Zaspali smo okrog desete ure. Zjutraj nas je pričakal lep sonček in zbudili smo se v prelepo jutro. Odšli smo do pritličja in si kupili spominke. Vsi planinci smo se odpravili na okusen zajtrk. Po zajtrku smo začeli pakirati svoje stvari. Sledil je čudovit pohod, ki nas je peljal mimo dreves. Videli smo tudi jezero, živo blato in posebne gobe. Hodili smo tri ure in si nato odpočili. Vzeli smo svoje stvari in se odpravili proti domu. Pot do doma je bila hitrejša, kot smo si mislili. Čez nekaj časa smo prispeli v Cirkulane. Za nas planince je bila to zelo zanimiva izkušnja. Hvala vsem vodnikom, ki ste poskrbeli za nepozaben tabor. Iz tega tabora smo se veliko naučili.
Leni Kumer, 4. a