Spomladanski pohod na Veliko planino 2026
Planinsko društvo Cirkulane je organiziralo v soboto, 25. aprila 2026, pomladanski pohod v idilo Velike planine. Pohod je bil prilagojen vsem generacijam, ki imajo radi pomladni utrip Velike planine in vsaj nekaj kondicije.
Velika planina je planšarsko naselje s pastirskimi kočami v Kamniško – Savinjskih Alpah v katero spada Velika, Mala in Gojška planina. Je največja visokogorska pašna planina na Slovenskem. V vsakem letnem času je zelo idilična.
Udeleženci pohoda smo se zbrali v Cirkulanah pri OŠ ob 6:00 uri, od koder smo se s kombijem in osebnim avtomobilom odpeljali v smeri Celja, Mozirja, Luč in do prelaza Velovlek (Kranjski Rak). Po dobrih dveh urah in pol smo prispeli do željenega parkirišča pod Veliko planino.
Iz parkirišča smo se po gozdni markirani poti napotili v smeri Male planine proti Veliki planini nato do velikega pastirskega stana. Velika planina je pastirsko naselje, ki ima značilno tipično arhitekturo. Na planini je okrog 140 hiš, so lesene, strehe pa krite s smrekovimi skodlami, ki segajo zelo nizko. Tu smo pričakovali več snega, ampak bile so samo snežne zaplate tako, da je bila pot kopna.
Vreme je bilo sončno in v daljavi smo videli, kako veter preganja meglo. Upali smo, da nam vreme ne zagode preveč. Naša pozitivna energija, veselje in smeh so pregnale oblačnost in že smo zagledali v daljavi kapelico Marije Snežne. Od tu smo imeli lep razgled na velik del Velike planine, ki je posejana z lepo urejenimi lesenimi hišami, ki so si podobne. Tu se korak ustavi in misli se umirijo. S tega kraja lahko opazuješ umirjeno naravo in usmeriš pogled na v tem času zasnežene gore kot so Ojstrica, Grintovec, Planjava, Kamniško sedlo, Mlinarsko sedlo, Skuta in še kar nekaj drugih. Nismo pa uživali samo ob pogledih na prelepi gorski svet, Velika planina je bila v spodnjem delu posejana s prelepimi raznobarvnimi telohi. Posebej pa so nas očarali z razcvetenimi žafrani posejani travniki. Moram priznati, da naše društvo še ni imelo takšne sreče, da bi naleteli na toliko in tako lepo razcvetene žafrane. Ob pogledu na njih smo resnično uživali.
Po krajšem oddihu in fotografiranju smo nadaljevali proti najvišjemu vrhu Velike planine Gradišče (1666) nato pa vse do zgornje postaje sedežnice na Veliki planini. Tu smo malo uživali v razgledih, malo pokramljali nato pa se po Zelenem robu podali do Domžalskega doma, kjer smo se odpočili in se okrepčali z sendviči. Zaradi lepega vremena je bila Velika planina polna pohodnikov, domačih in tujih, da je bilo nemogoče priti v kočo po kakšno hrano.
Velika planina slovi po kravjem siru in po pastirski malici – kislem mleku in ajdovih žgancih. Zaenkrat so bile planšarske koče še zaprte, saj se pašna sezona še ni začela. Tako da bo potrebno počakati do poletja in takrat v pašni sezoni še enkrat obiskat Veliko planino in uživati ob pastirski malici.
V popoldanskih urah smo se odpravili do parkirišča, polni lepih vtisov in dobre volje. Med planinskimi prijatelji je na izletih planinskega društva Cirkulane vedno lepo. Pohvalit moram tudi naša mlada planinko Leo in planinca Lea katera sta bila z nami prvič. Mislim, da sta uživala na pohodu in z nami ne glede na razlike v letih, mi pa jima lahko samo čestitamo in pohvalimo za premagano pot. Želimo, da se nam pridružita na naslednjih, zahtevnih in manj zahtevnih pohodih. Dragi planinci, vabimo vas na naša skupna druženja tudi v prihodnje, vedno je tako - več nas je lepše je.
Zapisal: Vili Jurgec