Pohod na Mirno goro

• 

Skladno s programom smo organizirali pohod na Mirno goro v soboto, 10.5.2025.

Dobili smo se pred šolo v Cirkulanah ob 5:30 uri in se dobro razpoloženi v lepem številu podali proti Ptuju, Novemu mestu in naprej v Belo Krajino, in nato do izhodišča za Mirno goro, od koder nas je vodila pot do našega cilja.

Utrinek iz pohoda na Mirno goro. Foto: Vili Jurgec, maj 2025.

Mirna gora (1047m.n.v) je vrh v zahodnem delu Bele krajine in hkrati na jugovzhodnem robu Kočevskega Roga. Poraščena je z gozdom, malo pod vrhom pa stojita planinski dom Dom na Mirni gori (1000 m.n.v) ter delno obnovljena cerkev, katere zvonik danes služi kot razgledna ploščad. Z vrha se vidijo Bela krajina, Kolpa, Kočevski Rog, Gorjanci s Trdinovim vrhom, ob jasnem vremenu pa tudi Zagreb, Žumberak in Karlovec.

Mirna gora je danes priljubljena pohodniška točka. Do vrha lahko dostopamo po več poteh – makadamska cesta pelje vse do vrha. Najbolj obiskana je pot z izhodiščem v vasi Vrčice ob cesti med Sotesko in Črnomljem. Pot je markirana in je sočasno gozdna učna pot z veliko informativnimi tablami. Med potjo se lahko odločimo za hojo čez Škrilj ali Planino. Od vasi Planina do vrha Mirne gore smo rabili približno 45 minut, od izhodišča do vrha pa več kot dve uri hoje. Gozdna učna pot nam je bila zelo zanimiva saj v gozdu, kot ga poznamo tudi pri nas, s prebiranjem opisov drevja in drugega rastlinja, spoznavamo pravo zakladnico narave.

Mirna gora je svoje ime dobila leta 1793. V 16. stoletju je pod vrhom nastal zaselek, v prvi polovici 17. stoletja pa so tam zgradili cerkev svetega Frančiška Ksaverja. Na mestu glavnega oltarja naj bi bila po ljudskem izročilu votlina ali zmajeva jama, zmaj pa naj bi vsako leto ustvaril oblake in točo, ki je klestila po poljih in vinogradih. Po sedmih letih ujm naj bi se prebivalci Bele krajine, Kočevske in tudi Hrvaške strinjali, da bodo nad zmajevim domovanjem sezidali cerkev. Po tistem toče ni bilo več, goro pa so poimenovali Mirna gora. Cerkev so potem med drugo svetovno vojno požgali, leta 1993 pa jo delno obnovili. Njen zvonik (15,6 m visok) je danes razgledni stolp.

Bilo je lepo, čeravno so nas table opozarjale, da je tu možno srečati medveda. Tega seveda ni bilo tako, da je bila skrb odveč. V prihodnje si želimo, da so naše ture dobro obiskane zato lepo vabljeni v našo družbo. Želja vseh nas je, da spoznamo čim več naše lepe Slovenije pa tudi širše.

Zapisal: Vili Jurgec

Galerija slik pohoda