Cerkev sv. Ane
Božjepotna cerkev sv. Ane v Velikem vrhu stoji na vrhu visokega hriba, imenovanega tudi Strabolšak. Zgrajena je bila v 17. stoletju, ko se je na območju župnije sv. Barbare močno razmahnila gradbena dejavnost. V tem času so barokizirali cerkvi sv. Katarine in sv. Barbare, zgradili grajsko kapelo sv. Trojice na Borlu in podružnični cerkvi sv. Elizabete ter sv. Urbana.
Cerkev sv. Ane je dal zgraditi borlski graščak, grof Franc Anton Sauer med leti 1695 in 1699, ko je bila blagoslovljena. Po nekaterih virih naj bi bila cerkev zagrajena zaradi zaobljube grofa in njegove soproge Marije Ane, saj sta morala zakonca kar 12 let čakati na rojstvo sina edinca Franca Jožefa.
Cerkev je bila kasneje še večkrat obnovljena. L. 1865 je dal župnik napraviti novo ostrešje in obnoviti oltarje. Leta 1922 so obnovili in povišali zvonik, ki ga je razkril silovit vihar l. 1915.
V 18. stoletju so do cerkve zgradili Križev pot, od katerega pa je danes ohranjena samo ena kapelica. L. 1908 sta bila pri cerkvi postavljena tudi novo župnišče in romarska hiša.
L. 1916 so iz cerkve odpeljali vse tri zvonove, l. 1943 pa en zvon , ki ga je župnik Janez Vogrin za cerkev naročil l. 1920.
Cerkev krasi kvalitetna baročna oprema s konca 17. in začetka 18. stoletja. Veliki in oba stranska oltarja sta delo mariborskega kiparja Franca Krištofa Reissa in so iz konca 17. stoletja. Veliki oltar je nekoč krasila dragocena slika sv. Ane, delo znanega štajerskega slikarja Janeza Vida Hauckha iz l. 1699, ki pa je bila pred leti ukradena.
Danes je tam tudi oltar sv. Urbana, vinogradniškega zavetnika. Prenesen je bil iz cerkve sv. Urbana na Vrbajnščaku, ki je pogorela v začetku 19. stol. zaradi udara strele in je niso več obnovili.V zadnjih letih so obnovili tudi notranjost cerkev in romarski dom ter uredili okolico. Romarji lahko pridejo do cerkve po dveh poteh. Prva je pešpot, ki vodi iz Dolan po gozdu ob križevem potu do vrha, druga pa asfaltna cesta, ki se odcepi pri tovarni v Dolanah in vodi nato med vinogradi do vrha.
